zombi 2

Vpis
Aleksandra Papež

Aleksandra Papež

Ljubiteljska slikarka, ki je v Lenartu našla svojo ustvarjalno oazo

Jerneja Doler si je oktobra lani uresničila sanje – pripravila je prvo samostojno razstavo. V beli dvorani gradu Rače je razstavila 20 slik. »To so bile moje sanje od otroštva, še sedaj zbiram občutke.« A želja, da bi enkrat samostojno razstavljala v Lenartu ostaja. »Za prihodnost!« pravi Dolerjeva.

Jerneja Doler je ljubiteljska slikarka, ki prihaja iz Koroške, kjer ji je domači kraj, Sveti Danijel, ponujal čudovite razglede nad dravsko dolino. »Že v osnovni šoli je bila risba nekako moja sopotnica, vendar pa sem se nato odločila za srednjo ekonomsko šolo in kasneje za študij ekonomije. A likovno ustvarjanje je ostalo, navsezadnje je bila umetnost pri nas doma – mama je izdala dve pesniški zbirki, oče je glasbenik.« razloži Jerneja, ki je prav od staršev črpala umetniški navdih. Pri iskanju kraja za družinski dom pa sta s partnerjem izbrala Lenart, kjer se zelo dobro počutijo in tukaj Jerneja tudi z veseljem nadaljuje z ustvarjanjem.

jerneja doler 2p Jerneja Doler ter Mario Berdič Codella po odprtju razstave in Jerneja Doler ob svojih slikah na gradu Rače. Foto: osebni arhiv

»Na moji likovni poti se mi poleg zgleda staršev zdi pomembno znanstvo z lenarškim slikarjem Konradom Krajncem, pri katerem sem se udeležila prvih likovnih delavnic, kasneje sem opravila še več delavnic na likovnem področju, nazadnje pri Niku Anikisu.« opiše Dolerjeva, ki se ji nabiranje novih izkušenj in znanj na vseh področjih zdi ključno.

»Prav tako se mi zdi pomembna kritika, trudim se iz nje potegniti najboljše in napredovati na njeni podlagi.«

Leta 2018 je Jerneja prejela priznanje za v Ormožu razstavljeno delo Vrata v svet. Leta 2020 je v Lenartu na razstavi Moja krajina prejela nagrado žirije za umetniško delo Meglice. Istega leta je na regijski razstavi Ponovno prosto sodelovala z delom Lepotec. Leta 2021 je na tematski razstavi Moja krajina – Moja veduta prejela priznanje za deli Moje mesto Lenart in Moje sanje – moj pogled. Na Mežanovih dneh pa je leta 2021 prejela priznanje za razstavljeno delo Življenje. Letos je na regijski tematski razstavi v Beli dvorani Grajske pristave Ormož za delo Življenje – Vidim te prav tako prejela priznanje.

jerneja doler razstava p Razstava slik Jerneje Doler v beli dvorani gradu Rače. Foto: osebni arhiv

Jerneja še zmeraj tu in tam riše, a njena najljubša tehnika je akril na platnu. To je bilo vidno tudi na njeni prvi samostojni razstavi jeseni lani, ki jo je poimenovala kar Življenje in je bila ves november, december 2022 in januar letos na ogled v beli dvorani gradu Rače. Posebej ponosna je bila na to, da je prisotne po razstavi ob njenem odprtju strokovno popeljal likovni kritik, kustos in recenzent Mario Berdič Codella. Vidno je bilo tudi, da je rdeča barva tista, ki ji je najbolj pri srcu, barva moči in ljubezni.

»Skromna, močna, preprosta, tako bi se opisala v nekaj besedah.«

nam razkrije Jerneja, ki je posebej vesela in počaščena tudi, da več njenih slik krasi domove njenih prijateljev in znancev.

O samostojni razstavi je Jerneja zmeraj rada sanjala, a kot sama pravi, je bilo potrebno mnogo, da je sanje uresničila. »Posebej sem hvaležna vodji JSKD, OI Lenart, Bredi Slavinec, da sem imela možnost sodelovali na več tematskih razstavah v Slovenskih goricah, za pomoč in podporo. Tudi brez spodbude župana Občine Rače, Branka Ledineka ne bi šlo. Da lahko hranim zloženko svoje prve samostojne razstave, pa gre zasluga Romeu Štraklu.« Ob odprtju razstave je nastopila njena hči, Manca Lihtenvalner, ki se uči solo petja, ob klavirski spremljavi prijateljice Miše Mlaj.

»Vsak trenutek življenja je dragocen, cenite in užijte ga!« pa je njen moto in morda postane tudi naš!

Beer Pong turnir v Trnovski vasi z rekordno udeležbo

Večer izjemno priljubljene družabne igre zadnjega obdobja so na zadnjo soboto v januarju pripravili v Trnovski vasi. Člani Športnega društva Kenguru so letos ponovno organizirali Beer Pong turnir. Letos beležijo rekordno udeležbo!

»Beer Pong turnir smo pripravili četrtič, saj nas je dve leti pred tem grobo prekinila epidemija, pa vendar nismo pričakovali toliko ekip in obiskovalcev, čeprav smo se s samo promocijo dogodka zelo trudili. Ekipe so prišle iz domačega okolja seveda, pa tudi iz območja Haloz, Jurovskega Dola, Juršincev in še bi lahko naštevali.« pove Vid Murko, predsednik Športnega društva Kenguru.

V večnamenski dvorani v Trnovski vasi so v soboto, 28. januarja, izvedli večer priljubljene igre, ki se največkrat igra v dvojicah in tako je bilo tudi tokrat.

»Tekmovalo je 58 dvojic, prav toliko kot tekmovalcev pa je bilo tudi gledalcev oz. navijačev. Ocenjujemo, da se je zbralo preko 200 ljudi.« še opiše Murko.

Namen igre je z majhno žogico zadeti nasprotnikove (plastične) kozarce z manjšo količino piva, saj poraženec izpije vsebino kozarca, v katerega je padla žogica in na koncu poražena ekipa izpije še vse preostale kozarce. Igralci so razvili več različic igre, lahko se jo igra tudi z več člani ekip ali posameznik proti posamezniku.

beer pong naslovna p Tekmovalci v akciji. Foto: David Majcen

Na turnirju v dvojicah so se najbolje odrezale naslednje ekipe: Podünca iz Juršincev, Blackjack in Geliptera. Pripravili pa so tudi turnir med lokalnimi društvi, na katerem so sodelovala naslednja društva: PGD Biš, KMN Trnovska vas, Društvo kurentov Trnovska vas, Strelsko društvo Trnovska vas, turistično društvo, Bolfenško društvo ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas, Društvo za ohranjanje starih običajev Ločič in Športno društvo Kenguru. Med društvi je najbolj natančno ciljala ekipa Turističnega društva Trnovska vas, ki sta jo zastopala Ervin Nedeljko in Ivan Majcen.

Za dobro vzdušje sta z glasbo poskrbela DJ Vučjak in DJ Blaze.

Na kolinah v naselju Ločič se zbere skoraj cela vas

V naselju Ločič v Trnovski vasi se vaščani trudijo za ohranjanje tradicije tudi z organizacijo vaških kolin. Letos so jih pripravili zadnjo soboto v januarju.

Štirinajst let nazaj so v Ločiču pripravili prve vaške koline, tedaj so se zbrali na domačiji družine Čeh, ki jih sovaščani bolje poznajo pod »domačim priimkom« in jim pravijo kar Papeževi. Slavica Čeh se spominja, da se je takrat pri njih doma zbralo več kot 100 ljudi. »Gospodinje smo v velikem kotlu skuhale več litrov kisle juhe, ki se je čisto vsa pojedla.« Nato pa so, kakor je bilo v Ločiču od nekdaj v navadi, plesali dolgo v noč, saj so tudi sicer po hišah večkrat prirejali bale, a so le-te z leti nehali pripravljati.

Letos pa so se vaščani ob 9. uri zjutraj zbrali v lepo urejenem vaškem domu, skupaj popili kavo in se posladkali s potico, nato pa krenili na delo. »Za pujsa, ki je imel okoli 130 kilogramov, je skrbela družina Tašner. In mi smo se najprej odpravili ponj.« so povedali člani Društva za ohranjanje običajev Ločič, ki se trudi ta dogodek ohraniti, saj v vasi predstavlja tradicijo in je hkrati tudi družabnega značaja. Moški so se nato posvetili težjim opravilom, ženske pa so ostale v kuhinji, kjer jih je čakalo nemalo dela.

Vaške koline so pripravljali vsa leta, edino v obdobju epidemije so jih morali odpovedati, sicer pa so se vaščani ob tem opravilu zbirali vseskozi. Letos se jih je tekom dneva zbralo več kot 40, za malico so okusili pečeno kri, kruh in čebulo, za kosilo so gospodinje pripravile sveža pražena jetrca in kislo zelje, zvečer pa postregle z obilno večerjo. Po polnem vaškem domu je zadišalo po kostni juhi, svinjski pečenki, ocvrti svinjini, praženem krompirju in zeleni solati. Sledilo pa je pravo presenečenje iz kuhinje – palačinke s skuto. »V preteklosti so včasih na porokah namesto torte postregli s takimi palačinkami, obilno napolnjenimi z domačo skuto in prelitimi z domačo kislo smetano, ki ji mi pravimo kar »vrhje«.« so se  spominjali zbrani in ob polnih mizah obujali spomine. Nekateri so tudi kartali, ves dan pa so na nogah zdržali tudi otroci, ki so se lovili, se skrivali in si zapolnili dan skorajda brez igrač.

Gre za običaj, ki v Ločiču združi vse generacije ob opravilih tekom dneva ter seveda med večernim druženjem ob pripravljenih domačih dobrotah.

Kulturne dejavnosti v Destrniku domujejo že 120 let

V začetku 20. stoletja so v Destrniku ustanovili Gospodarsko bralno društvo in postavili temelje današnjemu Kulturnemu društvu Destrnik, ki je decembra lani slovesno obeležilo 120. obletnico organizirane kulture v svojem kraju.

Gospodarsko bralno društvo se je po vojni preimenovalo v Prosvetno društvo Destrnik, kasneje pa v današnje Kulturno društvo Destrnik in vseskozi ostalo gonilna sila kulturnega udejstvovanja v občini.

Med drugo svetovno vojno je kulturni utrip v Destrniku miroval, po vojni pa so ponovno pričeli z uprizarjanjem iger. Takratni člani so bili predvsem učitelji, društvo pa je delovalo v prosvetnem domu, ki so mu leta 1982 dogradili klubski prostor s sanitarijami in kuhinjo. Kratek čas so zaradi denacionalizacijskega postopka ostali brez lastnih društvenih prostorov, po letu 2004 pa je Občina Destrnik pričela z preurejanjem kulturnega doma v sodobno večnamensko stavbo, danes imenovano Volkmerjev dom kulture. V njem so tudi prostori kulturnega društva, v katerih potekajo vaje posameznih sekcij.

V društvu aktivno delujejo Moška komorna skupina, Vokalna skupina Destrnik, Likovna skupina in Otroška folklorna skupina. Sedanji predsednik društva je domačin, Simon Fridl. Slovesnost ob visoki obletnici pa so pripravili v sodelovanju z OŠ Destrnik in Občino Destrnik ter v goste povabili Toneta Partljiča, spregovorila sta tudi prejšnji župan Občine Destrnik, Franc Pukšič ter nova županja, Vlasta Tetičkovič Toplak.

destrnik folklora2

V preteklosti je v okviru društva od leta 1984 delovala še Starejša folklorna skupina, ki je v tem letu pod vodstvom mentorice Jelke Pšajd mnogih letih ponovno združila moči in nastopila na poroki enega izmed članov. Na pobudo takratnega predsednika Milana Štegerja je bil leta 1996 ustanovljen Destrniški oktet, ki ga je vodila Marija Stöger in je deloval več kot 20 let, delo okteta pod vodstvom Damjane Žampa nadaljuje Moška komorna skupina. Leta 2006 je bil ustanovljen tudi Mešani pevski zbor Ojstrovec, ki je kasneje prenehal z delovanjem. Otroška in Mladinska folklorna skupina sta pričeli delovati leta 2002 in nastopali po vsej Sloveniji ter tudi preko meja. V preteklosti je v okviru društva delovala tudi dramska skupina, ki se je udeleževala srečanj gledaliških skupin v drugih krajih.

Otroške in medgeneracijske likovne delavnice pripravljajo od začetka leta 2022. Vodi jih Vera Kovačević, umetnica, ki biva na Destrniku. Obenem v sklopu Likovne skupine pripravljajo še razstave, k sodelovanju pa pritegnejo tudi druge likovnike in fotografe iz domače občine.

»Danes društvo posebno pozornost namenja tudi objavam ter promociji kulturnega dogajanja v svoji občini na spletnih mestih, se udeležuje dogodkov v domači občini ter v sosednjih. Sodeluje z drugimi društvi, med drugim je Moška komorna skupina letos nastopila na Češkem, pripravili so tudi samostojni koncert z gosti Igral sem na orglice, Otroška folklorna skupina se je pod mentorstvom Marka Pukšiča s spletom »Pametva, pametva…« predstavila na  območnem srečanju otroških folklornih skupin v Majšperku. Likovna skupina je izvedla že več delavnic in razstav. Sodelovali smo pri izvedbi božičnega obdarovanja lani.« je povzel Simon Fridl, predsednik društva, ki je povabil še na predstavo Tadeja Toša, ki bo 10. februarja, ob 19. uri v Volkmerjevem domu kulture v Destrniku.

»Naj živi kultura v Destrniku!« pravi Fridl.

Naročite se na RSS