Dr. Luka Martin Tomažič v tretji knjigi o "zdravi kmečki pameti"

Doc. dr. Luka Martin Tomažič je v oktobru izdal svojo tretjo knjigo z naslovom Vladavina prava v slovenskem ustavnem redu. Avtor, ki se tudi sicer ukvarja s temami kot so svoboda govora naravno (Božje) pravo in energetska revščina, se v novoizdali monografiji poglablja v problem različnega in preslabega dojemanja pojma vladavine prava. Slednjega tako sodniki kot politiki pogosto uporabljajo kot floskulo s katero brez dodatnega argumentiranja obračunajo z drugače mislečimi.

Slab odnos države in pomanjkljiva razdelanost koncepta vladavine prava v sodni praksi se med drugim lahko kažeta v birokratski samovolji in v različni obravnavi enakopravnih ljudi, zaradi česar ima sicer znanstvena monografija velik pomen tudi za »običajnega« človeka. Trg je vrednost nove izdaje hipoma prepoznal – po prvem tednu prodaje je ostalo na voljo zgolj še deset izvodov.

»Ena knjiga sama po sebi nujno ne spremeni ničesar. Če pa na stanje vladavine prava več ljudi oblast redno opozarja, lahko pride do izboljšav. To je na ramenih vsakega izmed nas, predvsem v stiku z birokracijo in oblastnimi organi,« pravi dr. Tomažič.

Luka Martin Tomažič v Slovenskih goricah živi že polna tri desetletja. V Lenartu je obiskoval osnovno šolo, ki jo je s prestopom razreda končal predčasno. Po končani II. gimnaziji Maribor je na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru diplomiral iz prava. Študij je nadaljeval na Ekonomsko-poslovni fakulteti, kjer je magistriral iz ekonomskih in poslovnih ved, na Univerzi v Londonu, kjer je iz prava magistriral in na Novi univerzi, kjer je pridobil naziv doktor znanosti s področja prava. Opravil je še dva enoletna specialistična študija, in sicer mednarodnih odnosov na Univerzi v Londonu in lokalne zgodovine na Univerzi v Oxfordu.

Zaposlen je kot visokošolski učitelj in raziskovalec pri profesorju dr. Ludviku Toplaku na Alma Mater Europaea. Je član Nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti in član Strokovne skupine za področje imenovanja vlade pri Ustavni komisiji Državnega zbora. V preteklosti je bil gostujoči raziskovalec na Pravni fakulteti v Zagrebu, raziskovalni asistent ustavnemu sodniku Ernestu Petriču pri Komisiji OZN za mednarodno pravo in vodja pravne in splošne službe pri hčerinski družbi Elektra Maribor. Je tajnik in izvoljeni predsednik humanitarnega društva Rotary Maribor. Pred nekaj leti se je sicer poročil s prav tako domačinko iz Zamarkove, s katero imata dve hčerki.

Knjiga Vladavina prava v slovenskem ustavnem redu je nastala po analizi sodne prakse Ustavnega sodišča republike Slovenije o uporabi in razumevanju pojma vladavine prava. »Zmotilo me je, kako zlahka se ideja vladavine prava uporablja v politiki, pogosto za obračunavanje z drugače mislečimi. Zato sem raziskal, kaj o vladavini prava pravijo eminentni tuji profesorji iz univerz kot so Harvard, Yale in Oxford ter kako vladavino prava za razliko od njih razume slovensko Ustavno sodišče,« pojasnjuje dr. Tomažič in nadaljuje z ugotovitvami: »V slovenski sodni praksi je koncept razumljen zelo široko, hkrati pa ni dovolj dobro razdelan. Nekateri sodniki ga v ločenih mnenjih uporabljajo kot floskulo, s katero se izmuznejo dodatnemu argumentiranju odločitve.

Kakšen pomen nosi vladavina prava na lokalnem nivoju? Dr. Tomažič odgovarja: »Slab odnos države in pomanjkljiva razdelanost koncepta vladavine prava v sodni praksi se lahko kaže med drugim v birokratski samovolji in v različni obravnavi enakopravnih ljudi. V širokem pomenu je kršitev vladavine prava tudi, da pravo ne upošteva zakonov naravne pravičnosti. To po domače imenujemo kar zdrava kmečka pamet. Primeri kršitev ideala vladavine prava na lokalnem nivoju, glede na široko koncepcijo, so lahko različne prakse pri odločanju o gradbenih dovoljenjih v različnih upravnih enotah, prekomerno slabšanje položaja kmetov in upokojencev s sprejemanjem nerazumne zakonodaje ali sodniška samovolja. Do te pride, kadar sodnik zakone razlaga po svoje, nerazumno in onkraj tega, kar mu dopušča samo besedilo zakona.«

Dr. Tomažič pravi še, da je za nadaljno pot najprej ključno ugotoviti stanje vladavine prava v Sloveniji. To zahteva primerjavo koncepta, kot ga pri nas razumejo najvišji sodni organi, z razumevanji najbolj priznanih pravnikov na svetovnem nivoju. »Tako vemo, kje smo in kam bi bilo dobro, da gremo. Na ramenih vsakega izmed nas je, da opozarjamo na nepravilnosti, predvsem v stiku z birokracijo in oblastnimi organi. Če bo naša država dosledno uveljavila vladavino prava ne samo kot politično floskulo, temveč kot domišljen koncept, bodo naša življenja preprosto boljša,« zaključi sogovornik.