180-letnica rojstva Jakoba Gomilška iz Biša, avtorja pesmi Slovenec sem

»LEPA JE TVOJA DEŽELA, DRAGI SLOVENEC, OSTANI NJEN ZVESTI SIN!
Bišečki rojak je avtor znamenite pesmi Slovenec sem in prleške himne Dere sen jaz mali bija.
Jakob Gomilšak, priložnostni pesnik, poljudni pisec domoznanskih člankov, zbiratelj ljudskega blaga, pisec biografskih in zgodovinskih člankov ter potopisov, se je rodil 1. maja 1843 v Bišu v dolini Pesnice sredi Slovenskih goric očetu Jožefu in materi Uršuli, roj. Muršec. V krstni knjigi  rojstne župnije sv. Bolfenka  je vpisan kot Gomilscak. Otroštvo je preživel na majhni kmetiji v družini, ki nosi vzdevek Vrbanovi. Kot šestletni otrok je izgubil očeta Jožefa. Mati Uršula je bila sestra dr. Jožefa Muršca, ki je bil Jakobu krstni boter in je zanj in ostale otroke tudi skrbel. Tako tudi ne preseneča Jakobova odločitev, da bo postal duhovnikPo ljudski šoli, ki jo je končal v sv. Bolfenku, je nato prve razrede latinskih šol obiskoval pri dr. Jožefu Muršcu v Gradcu. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Mariboru. V mariborski mestni šoli mu je največje preglavice delala nemščina, je o njegovem šolanju zapisal literarni zgodovinar Fran Ilešič. »Zares čudno! Zakaj pa naj vobče slovenski kmet pošilja svoje dečke že v ljudsko šolo v mesto? Samo zato, da se mu nemški nauče in potem ložje izdelujejo latinske šole? Moji ljubi čitatelji, slovenski kmet mora za svojim sinom na ta način eno leto dalje plačevati nego nemški kmet. In zakaj? Samo radi nemščine! To je krivica. Tudi latinske šole naj bodo slovenske, da bo slovenski deček lahko dobro napredoval že od začetka; nemški se bo že še naučil«, je menil Ilešič. Jakob  Gomilšak je dokaj zgodaj začel pesniti in je uporabljal nemščino. Sploh v Gradcu, kjer se ni učil sloveskega jezika. Sam je zapisal: „Škoda, da ne morem v slovenskem jeziku nič storiti."  Njegova slovenska mati Uršula v Bišu  ni razumela pesmi svojega sina, zato ji je bilo hudo pri srcu.

Razmere pa so se začele spreminjati, ko je škof Anton Martin Slomšek izbral Maribor za sedež Lavantinske škofije. Mladina se je začela učiti slovensko, za kar sta poskrbela predvsem Davorin Trstenjak in Božidar Raič. V ta čas sodi tudi delovanje trojiškega rojaka Oroslava Cafa, ki pa nad pedagoškim delom ni bil navdušen, saj je bil poznan kot samotar. Ko je mladi Gomilšak kot  šestošolec med počitnicami prepotoval Slovenske gorice, je zapisal: „Lepa je tvoja dežela, dragi Slovenec, ostani njen zvesti sin!" Po tem je začel uporabljati slovenski jezik in v slovenščini tudi pesniti. Držal se je materinega jezika in njegove slovenske pesmi je odtlej lahko razumela tudi njegova mati v rodnem Bišu v Pesniški dolini. V letih 1863-1867 je opravil teološki študij v Gradcu. Po mašniškem posvečenju leta 1867 je služboval najprej v Radgoni, kjer je bil kaplan do 1876. leta, nato pa so cerkvene oblasti ugodile njegovi prošnji za mesto nemškega pridigarja v Trstu. To službo je opravljal desetletje in pol, nakar je poklicno pot zaključil kot profesor verouka na realni gimnaziji v Trstu, kjer je  23. marca 1906  tudi umrl. Jakob je avtor znamenite pesmi Slovenec sem in seveda tudi prleške himne Dere sen jaz mali bija ...