zombi 2

Vpis

Kmetija in kisarna Simonič spodbuja razvoj sadjarstva

Na Kmetiji Simonič živijo in delajo skupaj tri generacije. Foto: osebni arhiv Na Kmetiji Simonič živijo in delajo skupaj tri generacije. Foto: osebni arhiv

»Za proizvodnjo dobrega in kakovostnega kisa človek ne potrebuje samo kakovostnega domačega sadja, temveč tudi sodobno tehnologijo, kakovostne ocetne bakterije in predvsem veliko znanja,« pravi Evgen Simonič z družinske kmetije in kisarne v Zgornji Ščavnici, ki je že več kot dve desetletji velik in uveljavljen proizvajalec kisa.

»Moj dedek, ki je življenje posvetil sadjarstvu, se je že pred več kot petdesetimi leti ukvarjal s pridelavo in odkupom sadja oziroma jabolčnika za potrebe tedanjega mariborskega Talisa. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil eden od njegovih največjih dobaviteljev surovin za proizvodnjo kisa,« pojasnjuje Simonič, ki se je v mladih letih od dedka veliko naučil o sadjarstvu. Zato ni čudno, da je po osnovni šoli nadaljeval šolanje na srednji kmetijski šoli. Ko jo je uspešno končal, ga je dedek navdušil za ureditev kisarne in proizvodnjo kisa na domači kmetiji, saj je Talis na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja kisarno prodal Kolinski iz Ljubljane.

Brez znanja kakovostnih bakterij ne gre

»Ko sem se loteval proizvodnje kisa, je bil moj mentor dedkov prijatelj Ivan Pukšič, ki je bil svoj čas zaposlen v kisarni mariborskega Talisa in je veliko vedel o proizvodnji kisa,« pravi Simonič. »Za to, da je postal moj mentor, pa mi je postavil pogoj – čez zimo sem moral prebrati in preštudirati knjigo dr. Ferda Fišerja »Tehnologija alkoholnega in vinskega kisa«, ki je prav zajetna.«

Dr. Ferdo Fišer, ki se je rodil leta 1908 v Kopru ter se izšolal v Mariboru in Ljubljani, je bil vrhunski strokovnjak za proizvodnjo kisa. Od leta 1930 do leta 1976 je bil ugledni profesor na Agronomski fakulteti v Zagrebu, kjer je predaval predmet Tehnologija predelave zelenjave in sadja. Napisal je dve pomembni knjigi: »Tehnologija alkoholnega in vinskega kisa« ter »Kmetijska tehnologija etilnega alkohola«. Evgen Simonič se je iz teh knjig učil proizvodnje kisa pod mentorstvom Ivana Pukšiča, ki je imel poleg širokega znanja tudi bogate praktične izkušnje iz nekdanjega Talisa. Zelo pomembno pa je tudi, da je Pukšič Simoniču pomagal vzgojiti lastne kakovostne ocetne bakterije, ki so za proizvodnjo kisa izjemnega pomena. »Ravno zahvaljujoč kakovostnim ocetnim bakterijam v naših kisih zadržimo poleg ocetne kisline še različne aminokisline, vitamine skupine B, rudninske snovi in druge za naše zdravje nenadomestljive sestavine, ki dajejo kisu tudi specifičen in polnovreden okus. Zato naš jabolčni kis ni samo začimba, temveč ima tudi dietetične in zdravilne učinke,« poudarja Simonič.

Preden se je lotil proizvodnje kisa, se je Evgen Simonič po nasvetu mentorja pol leta izobraževal in usposabljal na Nizozemskem, kjer je pridobil tudi specifična znanja, ki jih kisarne pred svojo konkurenco običajno skrivajo kot poslovno skrivnost.

 

kisi2Evgen Simonič si je moral za zagon kisarne in proizvodnjo kisa pridobiti veliko znanja in izkušenj.

Stalna kakovost

Preden je Simonič leta 2000 začel z redno proizvodnjo kisa, je večkrat kis proizvedel poskusno, da je preizkusil tehnologijo in dosegel želeno kakovost. Zavedal se je namreč, da mora biti kis z njegovo blagovno znamko na trgu ves čas enake barve, enakega okusa in enake kakovosti, saj potrošniki ne kupujejo radi »mačka v žaklju«, ki se iz dneva v dan spreminja.

V kisarni Simonič proizvajajo jabolčni in vinski kis iz kakovostnih surovin. Na domači kmetiji, ki se razteza na 12 hektarjih kmetijskih zemljišč, pridelujejo jabolka v velikem sadovnjaku visokostebelnih jablan, poleg tega pa jabolka odkupujejo po vsej Štajerski, v Prekmurju in na Koroškem. »Jabolčni kis pridobivamo po naravnem biotehnološkem postopku iz izbranih sort kmečkih jabolk brez vseh dodatkov,« poudarja Simonič. »Iz izbranih rdečih vin pa proizvajamo kakovosten vinski kis, ki ima intenzivno rdečo barvo in izrazit okus. Uporaben je zlasti za kisanje vseh vrst solat ter pripravo kislih juh, prelivov, kečapov in drugih jedi.«

Kot pravi Simonič, obseg proizvodnje kisa prilagajajo količini kakovostnih surovin, ki jih pridelajo sami in odkupijo. »Vztrajamo pri proizvodnji kisa samo iz kakovostnega domačega jabolčnika in vina,« poudarja Simonič.

Za dober kis je potrebno kakovostno sadje

V času epidemije covida-19 so sprva uspeli odkupiti nekaj več jabolčnika in vina kot v preteklosti. Ko se je država odločila, da bo v kriznih časih subvencionirala destilacijo vina, pa se je količina vina za kis v severovzhodni Sloveniji zmanjšala. V zadnjem času se je tudi cena sadja oziroma jabolčnika in vina za kis nekoliko zvišala. »V povprečju pa si vsako leto uspemo zagotoviti toliko domačih surovin, da proizvedemo od 500 do 600 tisoč litrov kisa letno,« pravi Simonič.

V kisarni Simonič proizvajajo široko paleto kisov, od običajnih do tistih, ki so pripravljeni po posebnih recepturah in za katere je treba malce globlje seči v žep. Tako poleg naravnega jabolčnega in vinskega kisa proizvajajo tudi kis s česnom, ki je proizveden v Sloveniji. Pripravljajo tudi kis z rožmarinom, ki ga nabavijo v Dalmaciji, da je čim bolj aromatičen. Pripravljajo tudi staran vinski kis, ki ga starajo v barikih, sodčkih iz francoskega hrasta. S sadja iz lastnega ekološkega sadovnjaka pa proizvajajo tudi ekološki jabolčni kis.

Skupaj živijo in delajo tri generacije

»Na naši kmetiji živimo in delamo tri generacije. Čeprav je proizvodnja kisa naporna in terja veliko dela in natančnosti, vsa dela opravljamo z veseljem, saj gre tudi za svojevrsten izziv,« pojasnjuje Simonič. Posebno vesel je, kadar z družinskimi člani dela v sadovnjaku ali v sodobni kisarni ob domačiji. Verjetno so prav zaradi veselja in ljubezni, s katero se vsakokrat znova lotevajo dela, kisi s Kmetije Simonič tako kakovostni. Zanje so si Simoničevi prislužili že številna priznanja doma in v tujini. Med drugim so na Ptuju na festivalu »Dobrote slovenskih kmetij« že večkrat prejeli zlata, srebrna in bronasta priznanja za jabolčni in vinski kis. Pred nedavnim je kisarna prejela tudi ekološki certifikat.

Kot pravi Simonič, 90 odstotkov proizvodnje kisa prodajo na domačem trgu, zlasti prek velikih trgovskih sistemov. Poleg tega pa redno zalagajo tudi majhne trgovine in trgovinice, ki na svojih policah kupcem ponujajo njihove proizvode.

Kmetija Simonič s svojo dejavnostjo omogoča tudi drugim sadjarjem v občini Sveta Ana in nasploh v osrednjih Slovenskih goricah in širše, da prodajo svoja domača jabolka, ki bi sicer marsikomu zgnila kar v sadovnjaku. Razvoj Kmetije Simonič oziroma njene kisarne tako prispeva tudi k razvoju sadjarstva v Slovenskih goricah in na Štajerskem, kjer ima večstoletno tradicijo. Slovenskogoriški sadjarji so že v času avstro-ogrske monarhije z jabolki in vinom zalagali cesarski Dunaj.

kisi3Tehnologija proizvodnje kisa je zelo zahtevna, saj poleg sodobne tehnologije zahteva tudi veliko znanja in lastne kakovostne ocetne bakterije.

Nazadnje urejeno: sreda, 27 april 2022 21:33