Občina Apače je bila uspešna na javnem razpisu za dodelitev sredstev na ukrepu: Zeleni prehod – Komponenta Čisto in varno okolje, podukrep: Izboljšanje ukrepov na področju ravnanja z vodo in okoljske infrastrukture (C1 K3), Operacija: »Investicije v sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki ležijo na manjših aglomeracijah od 2.000 PE« (C1 K3 IH) za sofinanciranje projekta »Kanačizacija Žepovci« Pridobili so 849.644,68 EUR.

Ob tej priložnosti se je župan dr. Andrej Steyer zahvalil agenciji Pora iz Gornje Radgone in Jožici Kovač Štefur za izvrstno pripravljeno vlogo na osnovi so pridobili omenjena sredstva, ki jim bodo zelo koristila pri investiciji odvajanja in čiščenja odpdnih voda v naselju Žepovci.

Evropska unija je za blažitev gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19 ter v podporo okrevanju in odpornosti evropskih gospodarstev vzpostavila Mehanizem za okrevanje in odpornost. Finančna podpora je namenjena predvsem pospešenemu izvajanju trajnostnih reform in naložb. Na osnovi načrta ukrepov, ki jih je pripravila Republika Slovenija za spodbujanje razvojnih možnosti, večje prilagodljivosti ter ekonomske, socialne in teritorialne povezanosti, je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo Javni razpis za dodelitev sredstev ukrepu: Zeleni prehod – Komponenta Čisto in varno okolje, podukrep: Izboljšanje ukrepov na področju ravnanja z vodo in okoljske infrastrukture (C1 K3) za operacijo: »Investicije v sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki ležijo na manjših aglomeracijah od 2.000 PE. 

Občina Apače je oddala prijavo na javni razpis za projekt »Kanalizacija Žepovci«, katerega vrednost je ocenjena na 1.552.052,59 EUR in pridobila 849.644,68 EUR iz Načrta za okrevanje in odpornost za sofonanciranje projekta  »Kanalizacija Žepovci«.

Namen projekta je izgradnja javne infrastrukture, ki bo odpravila težave z onesnaževanjem podzemne in površinske vode ter s tem izboljšala stanje okolja na območju naselja Žepovci.

V sklopu projekta se bo v obdobju od 2022 do 2024 zgradil manjkajoči energetsko učinkovit sistem za odvajanje in čiščenje odpadne vode v aglomeracijah, ki so posamezno manjše od 2.000 PE na območju naselja Žepovci, v skupni izmeri 3.920 metrov, od tega bo 3.016 metrov gravitacijske in 904 metre tlačne. V projektu so predvidena tudi tri prečrpališča. Zgrajena kanalizacija bo povezala obstoječe kanalizacijske izpuste (izpusti iz posameznih objektov) in jih speljala do obstoječega kolektorja v naselju Črnci, ki se zaključi na centralni čistilni napravi v Apače. Predvidena kanalizacija bo služila za odvodnjo odpadnih voda na predvidenem območju. Povezali se bodo obstoječi kanalizacijski izpusti in izvedli se bodo navezovalni jaški za kasnejše priključke individualnih stanovanjskih objektov.

Izdelan bo energijski certifikat pooblaščene družbe ob zaključku investicije. Sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode v naselju Žepovci bo v upravljanju JGS - JP Prlekija. Investicija naj bi bila zaključena do konca leta 2024.

V ponedeljek, 2. oktobra, bo ob 16. uri v Viteški dvorani gradu Hrastovec potekal Literarni popoldan s Tonetom Partljičem in predstavitvijo knjige Druga barva Lune avtorice Nataše Štandeker. Roman je prvenec pisateljice, sicer doma iz Ceršaka v Slovenskih goricah, ki ima za seboj kariero diplomirane medicinske sestre, vodenja doma starejših in doktorat znanosti s področja socialne gerontologije.

»Zgodbe, ki predstavljajo okvir romanu Druga barva lune so pisale začetek moje poklicne poti, ko sem se kot diplomirana medicinska sestra zaposlila v Zavodu Hrastovec. V tem času sem se naučila vse, kar moram o življenju v resnici vedeti,« nam je razkrila Nataša.

Knjiga je nastala pod mentorstvom Toneta Partljiča na delavnici Gremo pisat s Tonetom Partljičem v organizaciji Hiše jezikov Maribor.

Roman je tretjeosebna pripoved, kjer avtorica naslika sliko o dveh popolnih tujcih - eden je plemenita medicinska sestra, drugi pa pacient, slikar, ki se zaradi amnezije trenutno ne zaveda samega sebe. Besedilo romana je razporejeno na 46 enot - krajših poglavij. V tej zgodbi se odvija prepričljiv prikaz vsakdanjega življenja v ustanovi, namenjeni ljudem s duševnimi težavami, saj avtorica iz prve roke pozna to delovno okolje.

»Druga barva lune je zgodba, ki se je brez naslova rojevala v mojih mislih več kot 20 let. Ko enkrat stopiš skozi ta vrata, v ta grad bodisi kot stanovalec ali kot zaposleni, se ljudje, njihove zgodbe, življenje in čas v tisočih koščkih zagrizejo v dušo in tam ostanejo, za vedno.
Je zgodba, ki bi se lahko zgodila v katerikoli instituciji, v kateremkoli gradu v Sloveniji ali v tujini, kjer v gradovih še vedno živijo osebe s težkimi duševnimi obolenji in razvojnimi primankljaji,« pove Nataša in doda:

»Izpostaviti sem želela predvsem, da bi se kot posamezniki, kot skupnost in kot družba morali zavedali potenciala in dobrega, ki ga v sebi nosi prav vsak od nas, na tej ali oni strani zidov, ki nas ločujejo. V institucijah se kljub vsem težkim zgodbam, ki povezujejo ljudi v njih vsak dan vendarle zgodi veliko lepega. Morda bi se za temi zidovi znala uresničiti tudi nenavadna, prepovedana a tista čista in staromodna ljubezen, ki si je kot posamezniki globoko v sebi vendale še vedno želimo.«

Dogodek bo povezoval gospod Tone Partljič, slovenski pisatelj, dramatik, scenarist in politik, prejemnik številnih nagrad iz področja dramaturgije in literarnega ustvarjanja ter Glazerjeve nagrade za življenjsko delo. V SVZ Hrastovec so za ovtar24 dejali, da si štejejo v čast, da »se je skorajda sorojak iz Pesnice pri Mariboru, en izmed najprepoznavnejših še živečih slovenskih ustvarjalcev, katerega delo zaznamuje predvsem kritično in človeško prizadeto pisanje o času in razmerah, odločil, da s svojo prisotnostjo in aktivnostjo oplemeniti dogodek v našem zavodu.«

Jesen je že potrkala na vrata in s seboj prinesla jutranjo meglo, prijeten vetrič in seveda priprave na noč čarovnic ter z njimi jesensko dekoracijo. Bodimo iskreni: nemoremo praznovati jeseni, brez njene glavne igralke: buče. Da boste popestrili in okrasili vaše domove, sta Jani in Kristjan v Drbetincih za vas čez poletje vzgojila veliko različnih vrst okrasnih buč in buč za izrezovanje vseh velikosti. Od jutri – nedelje, 24. septembra naprej – bo na naslovu Drbetinci 11 stala samopostrežna stojnica, na kateri si lahko stranke kar brez prodajalca izberejo svojo bučo.

 Čez poletje so na enak način kot bodo zdaj buče prodajali jagode. 

»Lani sva kupila njivo, na kateri sva najprej vzgojila jagode, ki smo jih čez poletje že prodajali na enak način kot bomo zdaj buče. Vema, da so tod okrog doma pridni in pošteni ljudje, zato se nama zdi potrata nadzorovati prodajo,«

pove Jani in doda, da v sezoni jagod niso imeli niti enega nepoštenega nakupovalca.

»Samopostrežna stojnica res da ni pod videonadzorom, je pa pod budnimi našimi budnimi očmi,« se pošali.

Z vzgojenimi jagodami sta bila več kot zadovoljna, bilo jih je ogromno, vse sta uspela brez problema tudi prodati. Kot zanimivost Jani omeni, da so jagode nekega poletnega dneva pri njih kupili celo japonski turisti.

Pridelek buč je zaradi neugodnega vremena, predvsem vetra in toče, sicer manjši, kot so pričakovali. Jani ocenjuje: »Naročila, posejala in vzgojila sva res veliko različnih vrst okrasnih buč in buč za izrezovanje vseh velikosti, a bi pridelka moralo biti enkrat več, če bi nam bilo vreme naklonjeno. Kljub temu sva z pridelkom zadovoljna, veseliva se začetka prodaje.«

Jani je za morebitna vprašanja in odatne informacije na voljo na telefonski številki 0 41-297-021 ali na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Stojnico, na kateri bo potekala prodaja, jima je tudi tokrat posodila domača Občina Sveti Andraž v Slov. goricah, ob čemer Jani pove še, da občina resnično odlično podpira lokalne kmete in podjetnike, pomagala jima je tudi z ureditvijo dovoljenj in usmerjevalnih tabel.

Občina Lenart je med 12. in 14. septembrom gostila delegacijo iz Ukrajine. Obisk Slovenije je odlična priložnost za izmenjavo izkušenj in idej ter za krepitev medsebojnega sodelovanja med občinama. Obiskovalci so bili navdušeni nad odprtostjo in gostoljubnostjo domačinov ter nad razvitostjo infrastrukture tako manjhne občine, posebej pa se jih je dotaknila skrb za ohranjanje kulturne in stavbne dediščine. Predstavnika Občine Bibrka in predstavnik Sveta evropskih občin in regij so nam povedali več o namenu obiska in izvajanih projektih pa tudi o vojnem razdejanju v Ukrajini, beguncih in možnostih pomoči.

Predstavnik Sveta evropskih občin in regij (CEMR) Stanislav Taran nam je predstavil namen obiska: »Slovenijo in Lenart smo obiskali v okviru projekta Bridges of Trust, glavni cilj katerega je povezovanje evropskih in ukrajinskih občin – manjših občin, ki imajo populacijo do 50.000 ljudi. Glavni izvajalec programa ja Združenje ukrajinskih mest (AUC) skupaj s Svetom evropskih občin in regij. Mimogrede - Občina Bibrka se nahaja v bližini mesta Lviv in šteje 18.500 prebivalcev, samo mesto Bibrka pa 4500.« Letošnje leto je drugo leto izvajanja omenjenega projekta. Lani je bilo vanj zajetih deset ukrajinskih in deset slovenskih mest oziroma občin, zdaj pa se projekt širi in pod svojim okriljem združuje kar 30 ukrajinskih in 30 evropskih občin (iz skupno 19 držav Evropske unije. Kaj se je še spremenilo?

»Na začetku je bil glavni cilj razvijanje turizma in kulture. Glede na to, da je Rusija začela vojno z Ukrajino, pa se je cilj programa nekoliko spremenil. Zdaj je glavni cilj rekonstrukcija in renovacija Ukrajine po vojni.«

Kakšno je aktualno stanje v vaši Občini Bibrka? Kakšen vpliv in posledice vojne čutite?

»Trenutno je iz naše občine najmanj 600 ljudi, ki služijo v vojski – to so tako vojaki kot njihove družine, veliko je tudi žensk. Gostimo veliko beguncev iz drugih regij, ker je naša občina veliko varnejša kot nekateri deli Ukrajine. Ob tem gre iskrena zahvala tudi Sloveniji (in Evropi), ki sprejema in skrbi za naše ljudi. Tudi sami smo imeli težave, kako vse begunce namestiti, nahraniti, jim nuditi socialno podporo ... zato še toliko bolj cenimo vse, kar počenete,«

odgovarja župan Roman Hrynus. Občina Bibrka je ob začetku vojne sprejela skoraj 1000 beguncev iz drugih regij, zdaj jih gostijo nekaj manj kot 500. Občani so od samega začetka zelo aktivni – skupnost namenja znatna sredstva za potrebe obrambe države, podoro ranjenim vojakom in razseljenim državljanom. Zgrajenih je bilo 28 zaklonišč, enega so uredili tudi v kleti osnovne šole. Župan nadaljuje:

»Otroci morajo nadaljevati izobraževanje, hoditi v šolo ... se pa večkrat dnevno oglasijo sirene, ki opozarjajo na nevarnost, na rakete. Otroci se morajo vsakič zateči v zaklonišče, ki smo ga uredili v kleti.

Do danes je zaradi vojne z Rusijo umrlo nekaj manj kot 20 naših občanov. Kot občina čutimo veliko odgovornost do svojih ljudi, zagotoviti moramo finančno in psihično podporo družinam umrlih – to je za nas izziv, ker ne vemo natačno, kako sploh ukrepati, pomagati, preživeti. Ščiti nas ukrajinska vojska, verjamemo, da nam bo pomagal tudi bog, in premagali bomo rusko agresijo. Pri tem je pomembna podpora Evropske unije in vsake države posebej. Najpomembejše je širjenje resnice o dogajanju tukaj, saj so poročila Rusije vedno lažna, napačna, prirejena. Upamo, da bomo kmalu postali del Evropske unije, evropske družine.«

 Otroci morajo ob vsaki sireni - večkrat dnevno – prekiniti pouk in se zateči v zaklonišče. Foto: arhiv Občine Bibrka

 Ukrajinska delegacije je obiskala tudi OŠ Lenart, kjer jih je podravnateljica Simona Peserl Vezovnik popeljala na krajši ogled šole.

Del poti do tja je zagotovo sodelovanje v projektih, kot je projekt Bridges of Trust, v okviru katerega so ukrajinski predstavniki tokrat obiskali Slovenijo. To pa ni bil prvi obisk Slovenije za župana Romana Hrynusa: »Lenart sem obiskal že leta 2019, ko sva skupaj z županom Krambergerjem podpisala namero o sodelovanju na področju medicine, zdravstva, gospodarstva, turizma in kulture ... Prvič je šlo bolj za kulturno/informativni obisk, smo pa se ponovno srečali leta 2021 v Kijevu.« Tam se je takrat zbralo več slovenskih in ukrajinskih občin ter občin iz drugih držav Evropske unije, ki sodelujejo v programu U-LEAD with Europe. »Na tem drugem obisku pa lahko že nekoliko konkretneje govorimo o skupnih projektih, ki bi bili zanimivi za obe občini. Ob tem gre velika zahvala županu Občine Lenarta in vsem, ki smo jih spoznali, za srčni sprejem. Počutili smo se kot v pravljici, veliko smo se tudi naučili in izvedeli,« še doda Hrynus.

 V Zavrhu so si v Štupičevi vili ogledali muzejsko postavitev Maister po Maistru, v obnovljeni cimprači pa so jim zeliščarice Kulturnega društva Voličina pripravile pravo doživetje tradicije in kulturne dediščine v pripovedi, ob zeliščnih šopkih, slastni pletenki in pogači sončnici. Gostje so se povzpeli tudi na Maistrov stolp in uživali v razgledih.

Kaj vas je najbolj presenetilo ali morda navdušilo?

Podžupanja občine Bibrka Oksana Dovhal je tako Občino Lenart kot samo Slovenijo obiskala prvič a ob tem dejala:

»Takoj sem se počutila kot doma. Izkušnja tega obiska je za nas zelo pomembna, saj smo samostojna občina šele štiri leta in tako šele doživljamo decentralizacijo. Občina Lenart je dokaz, da je ob podpori ljudi vse mogoče, vse izvedljivo.

S kolesi smo se zapeljali v dve sosednji občini – vse je lepo urejeno, tako za prebivalce kot za turiste. Nova kolesarska pot je velik in zelo zanimiv projekt. Tudi gostinsko ponudbo imate odlično razvito. Presenetilo nas je, kako odprti so tukaj tako ljudje kot občinska uprava – zelo lepo so nas sprejeli, začutili smo vašo medsebojno povezanost pa tudi odprtost do novih idej in projektov. Posebej se me je dotaknila vaša skrb za ohranjanje kulturne dediščine. Obiskali smo nekaj renoviranih hiš, ki so postale turistične točke, tudi turistično destinacijo Zavrh. Res ste dober vzgled in zagotovo smo tukaj našli inspiracijo, ki jo bomo odnesli s seboj domov.«

 Prvi dan so kolesarjenje po Občini Sveta Ana in Sveti Jurij v Slov. goricah sklenili na trgu v Jurovskem Dolu in z obiskom cerkve Sv. Jurija, kjer jim je prijazne besede namenil župnik Janko Görgner. Naslednji dan so obiskali tudi cerkev Sv. Lenarta, kjer je zgodovino cerkve predstavil župnik Marjan Pučko, in cerkev sv. Ruperta v Voličini.

Župan Hrynus zaključi z zahvalo:

»Zahvaliti se želimo tako Občini Lenart kot celotni Sloveniji, slovenskemu narodu, za vso podoro (in materialne stvari). Za vse, kar ste nam že dali in kar dajete še naprej, v času ruske agresije nad Ukrajino in Ukrajinci. Zelo pomembno je, da tudi v Sloveniji nenehno govorite o dogajanju v Ukrajini. Ljudje morajo vedeti, kaj se dogaja. To je edini način do miru. Do prenehanja te agresije s strani Rusije.«