V Glasgowu s širšo okolico je med 3. - 13. avgustom potekalo svetovno kolesarsko prvenstvo v kar 13 disciplinah. Na UCI gran fond se je letos pogumno podal tudi Luka Farazin iz Jakobskega Dola, aktiven član Kolesarskega društva Selce, saj je kar hitro padla odločitev, da na največjem kolesarskem dogodku za amaterje v zgodovini ne sme manjkati. Zahtevna trasa ga je presenetila s strminami in ponavljajočimi se klanci, a na koncu je občutek utrujenosti zamenjal s ponosom ob prečkanju ciljne črte. 233. mesto v kategoriji 19-34 let ga ni razočaralo, a njegovi prihodnji cilji že čakajo. Kako je doživljal vožnjo na svetovnem prvenstvu in kakšno so načrti za prihodnost, nam je zaupal za Ovtar24.si.

Kako bi opisali svojo izkušnjo na letošnjem UCI gran fondo svetovnem prvenstvu na Škotskem?

Nova in lepa izkušnja, ki bi jo želel še večkrat doživet.

Trasa prvenstva je izgledala ravninsko, vendar ste omenili, da je bila zahtevna. Kaj je naredilo traso tako zahtevno?

Hja, traso so naredili zahtevno predvsem kratki, strmi in pa ponavljajoči se klančki, kjer si moral vsakič malo pritisnit na pedala, kar je bilo precej izčrpavajoče. Zanimiva izkušnja je bil tudi grob asfalt, ki je bil na delih trase, in po katerem je tudi znano Škotsko podeželje.

Kako ste se pripravljali za 160 km dolgo dirko? Kakšen je bil vaš pristop k treningu in pripravam?

Pripravljati sem se začel nekje 6 tednov pred dirko, ko mi je predsednik KD Selce, Andrej Petrovič, spisal program treninga. K treningom sem se trudil pristopit čim bolj profesionalno oz. disciplinirano tako da sem treniral tudi v slabem vremenu in tudi, ko ni bilo niti malo motivacije. Ampak sem vedel, da če ne bom treniral, potem sploh nima smisla, da hodim na dirko.

S kakšnimi izzivi ste se srečali med samo dirko? Je bilo kaj nepričakovanega?

Na dirki v bistvu ni bilo nič nepričakovanega, nekaj padcev okrog mene in pred mano, katerim sem se k sreči izognil. Še najbolj nepričakovana stvar, v dobrem smislu, se je zgodila nekje na 95 kilometrih, ko sem na enem od kratkih vzponov zagledal slovensko zastavo in slovenske navijače, ki ti tako daleč od doma, dajo malo krila.

Potrebovali ste 4 ure in pol za traso. Kako ste občutili svoj tempo med dirko? Ste bili zadovoljni s svojo vožnjo?

Ko gledam nazaj se mi zdi, da sem vseeno imel kar dober tempo. Mogoče bi brez nervoze in živčnosti pred in med samo tekmo še lahko dvignil tempo. Te občutke prinesejo take dirke oziroma jih izkušnje odnesejo. Mislim, da je v končni fazi moja vožnja vseeno bila v redu, glede na to, da je to bil moj prvi nastop na takšni dirki.

Zasedli ste 233. mesto v kategoriji 19-34 let. Kako ocenjujete svojo uvrstitev? Je izpolnila vaša pričakovanja?

Moje pričakovanje je bilo, da za dirko ne potrebujem kaj več kot pa 4 in pol ure. Ker je to bilo moje prvo svetovno prvenstvo nisem najbolj vedel kaj naj pričakujem in kam bi se lahko uvrstil. Ko sem izvedel za svoj rezultat po končani dirki moram priznati, da nisem bil najbolj zadovoljen. Po analizi celotne dirke pa sem ugotovil, da sem z rezultat vseeno zadovoljen.

Kako bi primerjali to dirko s prejšnjimi tekmovanji, na katerih ste sodelovali? Kaj se je razlikovalo?

V primerjavi z ostalimi dirkami je svetovno prvenstvo seveda dosti težje saj je že trasa bolj zahtevna. Udeležijo se ga samo kvalificirani kolesarji, ki so med najboljšimi amaterji na svetu, kar je seveda drugače kot recimo kvalifikacijska dirka maraton Franja katere se lahko udeleži vsak.

Luka Farazin je aktiven član Kolesarskega društva Selce. Foto: arhiv društva

Kako pomembno se vam zdi udeleževanje na svetovnem prvenstvu za amaterje? Kaj vam to tekmovanje pomeni?

Kot že omenjeno, sem se letos prvič udeležil svetovnega prvenstva in je že to bila dogodivščina in lepa nova izkušnja, ki mi bo koristila za naprej. Želim si in se bom tudi potrudil, da se udeležim tega tekmovanja tudi drugo leto na Danskem.

Kako ste se počutili ob zaključku dirke? Kakšni so bili vaši občutki, ko ste prečkali ciljno črto?

Utrujen ? V trenutku, ko sem prečkal ciljno črto mogoče res nisem bil najbolj zadovoljen sam s sabo. Kljub temu sem hitro dojel, da sem lahko srečen, da mi je s pomočjo donatorjev in družine uspelo, da sem se dirke udeležil, da sem jo odvozil v zamišljenem času in brez poškodb. Predvsem pa sem bil ponosen da sem lahko oblekel dres s slovenskim grbom, tako da so bili občutki na koncu vseeno pozitivni.

Kaj so vaši naslednji cilji v kolesarstvu? Na katerih tekmovanjih bi radi sodelovali v prihodnosti?

Letos še imam namen odpeljati dirko v Šenčurju, drugače pa že bolj razmišljam o naslednjem letu. Odpeljal bi rad Neusiedler See Radmarathon v Avstriji in se ponovno kvalificiral na svetovno prvenstvo, kjer bi rad izboljšal letošnji rezultat. Seveda pa je tukaj še tudi pokal Slovenije z dirkami čez celo leto in pa tudi še mogoče kakšna dirka v tujini.

Člani kolesarskega društva Selce so se letos udeležili maratona v Jurovskem Dolu.

Ena izmed občin, ki so jo prizadele katastrofalne poplave je tudi Občina Ljubno. Reka Savinja je povzročila obsežno materialno škodo in ogrozila bivalne razmere za prebivalce. Župan mag. Janez Kramberger in podžupan Franci Ornik sta danes, v petek, 11. avgusta, obiskala prizadeto območje, saj sta dostavila donacijo Občine Lenart: deseti polprofesionalnih razvlažilcev zraka, ki bodo omogočili prebivalcem, da čim prej in učinkovito odstranijo vlago iz svojih domov.

Dva razvlažilca so takoj odpeljali

Vodstvo lenarške občine se je odzvalo na klic pomoči župana občine Ljubno, Franja Naraločnika. Po telefonskem pogovoru se je izkazalo, da so zelo potrebni razvlažilniki zraka, saj je potrebno iz objektov, ki jih je zalila voda, odstraniti vlago. Občina Lenart se je nemudoma odzvala in kupila 10 polprofesionalnih razvlažilcev zraka. Šest dni po uničujoči ujmi je župan Janez Kramberger s podžupanom Francijem Ornikom obiskal štab Civilne zaščite, kjer sta se seznanila s slikovitim prikazom trenutnega stanja v občini. Ob prihodu sta donirane razvlažilce že odpeljala dva občana, ki bosta z njihovo pomočjo začela sanirati svoja domova.

"To, kar sva videla, je katastrofalno razdejanje," je v začetku pogovora povedal župan Janez Kramberger.

Savinja narasla za 5 do 7 metrov

Poplave so prizadele infrastrukturo, hiše so poškodovane, nekatere celo neprimerne za bivanje. Ob cestah se kopiči raznolik material, ki ga je uničujoča voda nosila s seboj. Pravo razdejanje je doživelo tudi znamenito Gostišče Prodnik, ki je v nekaj urah izgubilo leta truda in dela. Lastnik Edvard Jurjevec je obupan, a upanje mu vlivajo obrazi ljudi, ki pridejo in mu ponudijo roko pomoči, da mu pomagajo postaviti življenje v normalne tirnice. A pogled na razdajanje trga srce. Najbolj je župana Janeza Krambergerja presunila obsežnost prizadetega območja in ko vidiš, do kam vse je segala voda. Kot so jima povedali domačini, se je v dobri uri reka Savinja dvignila za 5 do 7 metrov. Voda je odnašala vse, kar ji je bilo na poti. Grozljivo je bilo ob cesti videti na primer smreke brez vršičev, a njeno deblo je bilo visoko 15 metrov ...  "zamisliš se, kakšna sila narave je morala to biti, da je v tako kratkem času naredila tako razdajanje," pripoveduje lenarški župan.

"A kljub utrujenosti je opaziti optimizem, voljo in pozitivno energijo prebivalcev," je povedal župan Kramberger, ki je bil ganjen nad močjo skupnosti.

"Voda se je ulila iz neba"

Domačini so pripovedovali zgodbe, ki smo jih vajeni gledati iz televizijskih ekranov. "Voda se je ulila iz neba," je županu Krambergerja opisal eden izmed domačinov. Moč narave so občutili na lastni koži in ta jim je dobesedno zamajala tla pod nogami. A domačini tudi menijo, da bi lahko to katastrofo oblažili: Če bi iz struge Savinje uporabljali materiali za gradnjo, kot so to počeli naši predniki, menijo, da bi lahko katastrofo nekoliko omilili. Ljudje vedo, da reka na določena mesta odlaga in tam bi se to moralo odstraniti. Zavedajo se, da ujme ne bi morali preprečiti, bi jo pa lahko zmanjšali, so pripovedovali županu in podžupanu.

Poleg tega so se klicu na pomoč takoj odzvali naši slovenskogoriški gasilci, posamezniki, na teren se odpravljajo tudi naši domači podjetniki s težkimi stroji - tovornjaki in bageri, da bodo pomagali pri odstranjevanju nanosov materiala ter vzpostavitvi dostopov. Skupaj s prostovoljci, civilno zaščito in številnimi posamezniki, ki so priskočili na pomoč tudi s prijavo preko aplikacije, se je vzpostavila dobro organizirana mreža. "Pomoč bo še potrebna, predvsem s stroji za odstranjevanje materiala, a tudi finančna pomoč bo potrebna," je opozoril župan Kramberger.

Vlada Republike Slovenije je v odzivu na nedavne zgodovinske poplave, ki so prizadele državo, sprejela pomembno odločitev. Ponedeljek, 14. avgust, je uradno razglašen za dan solidarnosti, pri čemer bo hkrati tudi dela prost dan za državljane. Preverili smo kako bosta delovala lekarna in zdravstveni dom v Lenartu. 

Lekarne Maribor, ki imajo tudi poslovalnico v Lenartu, so sporočile, da bodo v ponedeljek, 14. avgusta, poslovale po običajnem delovnem času, kar za lenarško poslovalnico pomeni od 7.00 do 19.30. S tem bodo omogočile prebivalcem, da kljub razglasitvi dela prostega dne še vedno dostopajo do nujno potrebnih zdravil in farmacevtske oskrbe. Prav tako bo delo po ustaljenem delovnem času potekalo tudi v Zdravstvenem domu Lenart, kar je ključno za ohranjanje zdravstvenega servisa za lokalno prebivalstvo.

Vse informacije o delovnem času lekarn lahko preverite na uradni spletni strani Lekarn Maribor, ki je dostopna na naslovu www.mb-lekarne.si.

Razglasitev dneva solidarnosti in dela prostega dne je korak države v soočanju z naravno nesrečo, hkrati pa tudi izraz enotnosti med državljani v težkih trenutkih.

Pet tednov nogometnih strasti so za nami, saj se je uspešno zaključila že šesta izvedba Poletne lige v Slovenskih goricah. Letos se je lige udeležilo sedem ekip, vse domače iz območja Slovenskih goric. Tekmovanje je potekalo vsak petek zvečer in čeprav je obiskanost tokrat nekoliko zaostajala za preteklimi leti, so organizatorji zadovoljni z uspešnim potekom tekmovanja. Ekipa ŠKSG je slavila kot nepremagljivi prvak, medtem ko so domačini Gumek Center in Križan d.o.o. osvojili drugo in tretje mesto.

Nesporno najboljši v letošnji ligi so se izkazali nogometaši Študentskega kluba Slovenskih goric (ŠKSG), ki so že drugo leto zapored osvojili prvo mesto. Fantje so na vsaki tekmi dokazali svojo premoč in končali ligo brez poraza, kar je zagotovo izjemen dosežek. Drugo mesto je zasedlo moštvo Gumek Center, ki je navduševalo s svojo igro skozi celotno tekmovanje. Na tretjem mestu pa se je uvrstilo moštvo Križan d.o.o., ki je prav tako prikazalo zelo dobre predstave in tekmovalcem povzročilo veliko težav.

Župana občine Sv. Jurij v Slov. goricah Peter Škrlec (levo) je podeljeval nagrade nogometašem, Nejc Križan, predstavnik ekipe Križan d.o.o. (na sredini) in Dejan Belna, predstavnik Društva mladih (desno).

Rezultati zadnjega kola so bili sledeči:
Križan d.o.o. : ŠKSG = 0:4
ŠD Jablance - KGS Krajnc : Gumek Center = 0:5
Bar 10 Voličina : Mladinci = 7:3.

Sodelovala so tudi ostala moštva, med njimi Bar 10 Voličina, Športno društvo Jablance - KGS Krajnc, Mladinci NK Jurovski Dol in Centerklub Lenart, ki so s svojo prisotnostjo dodatno popestrila tekmovanje.

Najbolj izstopajoči posamezniki tega leta so: Aljaž Goznik iz ŠKSG, ki je s svojo izjemno igro navdušil in osvojil naziv najboljšega igralca lige. Tilen Rajter, prav tako iz ŠKSG, je bil razglašen za najboljšega mladega igralca, kar kaže na svetlo prihodnost tega obetavnega nogometaša. David Satler iz ekipe Gumek Center je bil najboljši strelec lige, kar je priznanje za njegove izjemne napadaške sposobnosti. Andželjko Nedeljko iz moštva Križan d.o.o. pa je bil razglašen za najboljšega vratarja lige, saj je s svojimi obrambami večkrat rešil svojo ekipo.

Kljub nekoliko manjši obiskanosti letošnje lige so organizatorji polni navdušenja in se že veselijo naslednjega leta, ko se bo tekmovanje spet vrnilo na igrišče v Jurovskem Dolu. Prepričani so, da nas čaka še veliko odličnih tekem in nogometnih presenečenj.

Foto: arhiv društva