zombi 2

Vpis

Benedikt ostaja mladim prijazna občina, ki še vedno vlaga v razvoj

Foto: Damjan Veršič Foto: Damjan Veršič

Občina Benedikt je zaradi gradnje dostopnih in kakovostnih stanovanj, družinskih hiš in stanovanjskih stolpičev zelo zanimiva za mlade družine z otroki. Zaradi priseljevanja in več rojstev se število občanov vztrajno povečuje. Zanimiv je tudi podatek, da je povprečna starost prebivalcev Benedikta precej pod slovenskim povprečjem. O zadnjih pridobitvah občine, načrtih za naprej in praznovanju letošnjega občinskega praznika smo govorili z županom mag. Milanom Repičem.

Veliko osnovne infrastrukture je torej bilo ob vašem prevzemu vodenja občine že urejene. Katerih večjih projektov pa ste se še morali lotiti?

Dogaja se nam, da so nekateri prostori v javnih zavodih postali premajhni. Tako bo treba že letos jeseni odpreti nov oddelek vrtca, saj je obstoječi 8-oddelčni vrtec poln. Začasno bomo en vrtčevski oddelek uredili v prostorih Večgeneracijskega centra Benedikt, kjer bomo julija začeli s pripravo prostorov in nakupom dodatne opreme. Prav tako je v izdelavi projektna dokumentacija za dograditev prizidka k osnovni šoli. Dograditi želimo tri oddelke, eden izmed njih bi lahko bil tako imenovani prehodni oddelek za predšolske otroke v vrtcu. Pripravljamo še projekt širitve vodovodnega in kanalizacijskega omrežja z obnovo čistilne naprave, na katero želimo navezati še dodatna gospodinjstva. Občinski svet je na zadnji seji potrdil odlok o sofinanciranju malih čistilnih naprav. Občina bo tako v juliju objavila razpis, na katerega se bodo lahko prijavili vsi, ki so v letih 2020/21 investirali v gradnjo malih čistilnih naprav.

V naslednjem letu predvidevamo še izgradnjo novega stanovanjskega naselja B-11 ob državni cesti pod domačijo Zrnec v Benediktu. V obstoječem naselju B-15 pod Svetimi Tremi Kralji je podjetje Juven že zgradilo 46 stanovanjskih hiš, v gradnji je drugi stanovanjski stolpič, z gradnjo tretjega pa bodo začeli meseca avgusta.

Rodnost v občini je že vsa leta zelo dobra, se pa število občanov povečuje tudi na račun priseljevanja. Največ se jih priseli iz nam sosednjih občin, imamo pa denimo tudi nove občane iz Bovca.

Benedikt je daleč naokoli znan po geotermalni vrtini, ki pa že nekaj časa ni izkoriščena. Kaj je novega na tem področju?

V letu 2016 je podjetje Beneco od slabe banke kupilo zemljišče, ki je bilo namenjeno gradnji Term Benedikt. S tem je pridobilo lastništvo nad približno 80 tisoč kvadratnimi metri stavbnih površin. V tistem času je občina pridobila 100-odstotno lastništvo nad vrtino in z Benecom podpisala pogodbo, ki določa, da ima to podjetje prednost pri koriščenju vrtine. Žal v vseh teh letih nismo našli investitorja, ki bi poskrbel za zagon tega projekta. Naj povem, da je občinski svet oktobra dal soglasje podjetju Beneco, da v roku enega leta pridobi investitorja. Po njihovih besedah se stvari odvijajo pozitivno in menda so glede investitorja za gradnjo term dobri obeti. Potencialni investitor bo potreboval tudi obstoječo vrtino, ki bi lahko služila kot reinjekcijska vrtina, torej tista, prek katere bi odvajal toplo vodo nazaj v zemljo, ali kot osnovna vrtina, prek katere bo pritekala topla voda. Pomembno je, da je občina v ta dogovor z Benecom vnesla določilo, po katerem bi s toplo vodo iz vrtine v zameno za njen najem ogrevali občinske objekte, kar smo v preteklosti že počeli.

Naša vrtina je bila določena kot poskusna, raziskovalna, zanjo pa ni bila pridobljena koncesija. Te nimamo niti sedaj, tako da smo jo morali po poteku raziskovalnega obdobja zapreti.

Eden izmed pomembnejših projektov v občini je urejanje optičnega omrežja. Kako daleč ste?

V letih 2019 in 2020 smo uspeli z optiko pokriti tisti del centra Benedikta, ki je imel s tem v preteklosti največje težave. Gre predvsem za naselje za cerkvijo sv. Benedikta, za del Strme ulice in območje gostinskih lokalov na Čolnikovem trgu. Zgradili smo novo optično povezavo med Benediktom in Sveto Ano, na optiko pa smo navezali tudi Spodnjo Ročico, Benediški Vrh in Drvanjo. V lanskem letu smo z optiko pokrili še del Trstenika, v prihodnje pa nam ostaja še del Ločkega Vrha, Stare Gore, Obrata in Ihove ter posamezne hiše v ostalih naseljih. Vse dosedanje investicije na tem področju izvajamo s Telekomom. Investicije prek projekta Rune mirujejo. Njihovi izvajalci so sicer tudi nam posredovali vlogo za soglasje za določene prekope in izkope na občinskih zemljiščih, predvsem ob cestah. Pričakujem, da bo letos in tudi prihodnje leto Telekom še uspel zagotoviti investicijska sredstva za našo občino, s čimer bomo dobili na območjih, kjer še ni interneta, nekaj dodatnih metrov optičnega omrežja.

Ali v industrijski coni še obstaja možnost širitve?

V industrijski coni je na voljo še nekaj prostora. Obstaja pa interes našega prostovoljnega gasilskega društva (PGD) in domačega podjetnika Rolanda Lovreca po nakupu ene od parcel. Ta podjetnik želi tam razviti proizvodno dejavnost, PGD pa želi tja preseliti svoje prostore. Gasilci namreč potrebujejo večje zemljišče za izvajanje gasilskih vaj, v obstoječem objektu so utesnjeni med stanovanjske in gostinske stavbe, z varnostnega vidika pa predstavlja težavo tudi cesta, ki je speljana tik ob gasilskem domu. Želim si, da najdemo skupno rešitev in dovolj sredstev za nakup zemljišča in projektiranje novega gasilskega doma, kar je zagotovo večletni projekt.

Ustaviva se pri cestnem programu. Koliko cest v občini je še neasfaltiranih? Katere preplastitve, obnove načrtujete?

Na tem področju pospešeno odmerjamo ceste, ki še niso v občinski lasti in jih prenašamo v last občine, na drugi strani pa izvajamo modernizacije s preplastitvami. Imamo še več kot 10 kilometrov gramoziranih cest, ki počasi dobivajo asfaltno prevleko. Na drugi strani pa imamo petindvajset in več let stara asfaltna cestišča, ki so že potrebna obnove. Prvi takšen odsek bomo uredili že v prihodnjem letu. Smo pa letos že sanirali plaz v Spodnji Ročici, kjer je treba utrjeno površino le še asfaltirati.

Občina je vključena v medobčinski projekt Kolesarske povezave. Koliko novih kolesark načrtujete?

Upam, da bomo prve kilometre kolesark pridobili v letu 2023. Povedati moram, da imamo še vedno težave na delu zemljišča, po katerem naj bi potekala kolesarska pot. Z lastnikom zemljišča in Direkcijo RS za infrastrukturo potekajo usklajevanja o odkupu parcele. Upam, da kmalu najdemo skupno rešitev in da bo ta kolesarka pravočasno uvrščena v program. Sicer pa govorim o kolesarski povezavi ob regionalni cesti iz Lenarta proti Benediktu, konkretno do Ženjaka, kjer bomo zgradili novo kolesarsko pot. Od avtobusne postaje na Ženjaku proti središču Benedikta pa bomo uporabili že zgrajeno mešano površino za kolesarje in pešce. V nadaljevanju, v letih 2025 in 2026, je kolesarka predvidena od krožišča v Benediktu v smeri proti Oseku, kjer bo obstoječo pešpot treba razširiti.

Naj povem, da smo v intenzivnih pogovorih z Direkcijo RS za infrastrukturo za preplastitev cestišča regionalne ceste od potoka Ročica na Ženjaku do avtobusne postaje in od krožišča v Benediktu do Ihove oziroma do Zagajskega Vrha. Del tega projekta bi morda lahko uresničili že v letošnjem letu. V tem delu bi v centru Benedikta ob industrijski coni uredili še dodatno mešano površino za pešce in kolesarje. Ob tem pa z županom sosednje Gornje Radgone že iščeva rešitve za kolesarsko povezavo obeh občin. V prihodnje, če bo dovolj sredstev, si želimo urediti še ločeno površino za kolesarje in pešce tudi iz središča Benedikta v smeri Svete Ane.

Med letošnjimi projekti lahko omenimo ureditev plezalne stene v športni dvorani, kjer ste obnovili tudi parket in namestili varčna svetila. Poskrbeli ste za motorični kotiček, po celotni občini pa ste uredili tudi varčno cestno razsvetljavo. Kako pa je z načrtovano prenovo pokopališča?

Z deli bomo začeli že letos, za kar imamo v proračunu rezerviranih 30 tisoč evrov, ostalo prihodnje leto. Govorim o novih poteh med grobnimi polji in ureditvi osrednjega dela pokopališča, kjer bo dovolj prostora za izvajanje pogrebnih obredov. V nadaljevanju bomo uredili še žarni zid in prostor za raztros pepela.

V Benediktu že nekaj let deluje zdravnik koncesionar. Občina si prizadeva še za prihod zasebne lekarne. Bosta obe dejavnosti združeni v prostorih nekdanje trgovine Koloniale?

Občina je v lanskem letu uspela z nakupom objekta nekdanje trgovine Koloniale. Po prvotnih načrtih bi se res v ta prostor preselila zdravnik in lekarna, po pogovorih in iskanju možnosti pa smo se odločili, da zdravnik ostaja na sedanji lokaciji. V objekt na Čolnikovem trgu prihaja samo lekarna – zanimanje je pokazal zasebnik iz Maribora, zraven pa še nekatere druge dejavnosti. Za ta prostor se tako zanima maser, ki želi tam urediti masažni studio, pogovarjamo pa se tudi o možnosti prihoda zobozdravnika. Če bo vse potekalo po načrtih, bi lahko lekarna v Benediktu zaživela spomladi prihodnje leto.

Drži informacija, da naj bi eden izmed trgovcev napovedal prihod v Benedikt?

Ta informacija drži. Gre za trgovino Jager. V zvezi s tem so s trgovcem že stekli pogovori, prav tako z lastnikom zemljišča, na katerem naj bi umestili trgovino. Smo pa naleteli na težavo, na premalo gradbenega prostora, tako da v tem trenutku izvajamo hidrološko študijo za povečanje gradbenega območja, ki se sicer nahaja v neposredni bližini gostišča Lekežič.

V kolikšni meri je epidemija covid-19 prizadela vaše podjetnike, zlasti gostince?

Največ težav je kriza s covid-19 povzročila gostincem. Nekateri naši gostinci so zdaj svoje lokale že odprli, drugi še čakajo na boljše razmere. Upam pa, da bodo lahko vsi nadaljevali s svojo dejavnostjo in ponudbo ter da zaradi bolezni covid-19 ne bo potrebe po zaprtju katerega od lokalov.

Last modified ontorek, 06 julij 2021 07:54
+27
°
C
H: +29°
L: +15°
Lenart v Slov. goricah
Sunday, 27 June
Poglej 7-dnevno napoved
Mon Tue Wed Thu Fri Sat
+33° +34° +32° +26° +19° +24°
+17° +17° +18° +14° +15° +13°

oglas ovtar