Anita Kralj: »Otrok se nauči peti, ker posluša kako drugi pojejo.«

Ob kavi smo se tokrat pogovarjali s pevko in glasbeno pedagoginjo Anito Kralj Pavkovič, mag. glasb. um, prof. Z nami je delila več o njenem aktualnem glasbenem udejstvovanju, predvsem o Willemsovi glasbeni metodi - v juliju tega leta je namreč sklenila obsežno triletno izobraževanje in v Udinah v Italiji diplomirala pred komisijo mednarodne federacije Willems ®. Pravi, da je ponosna, da bo lahko nova znanja predajala učencem Zasebne glasbene šole Sv. Petra in Pavla na Ptuju, kjer je zaposlena kot učiteljica klavirja, orgel in korepetitorka, morda pa ob priliki tudi kje bližje, v Slovenskih goricah.

Anita je glasbeno sceno začela osvajati v otroških letih z udeležbo na številnih lokalnih pevskih tekmovanjih, kjer je posegala po najvišjih mestih, mnogim se je v spomin zasidrala s pesmijo »Pri Sv. Trojici sem doma«, tekom večletne glasbene kariere pa je sodelovala že s številnimi orkestri (Big Band RTV Slovenija, orkester Slovenske policije ...) in glasbeniki (Goran Karan, Tereza Kesovija, Oto Pestner …). V lokalnem okolju od otroštva naprej vodi otroški pevski zbor v domači župniji ter od leta 2016 vse bolj uveljavljeno in uspešno vokalno skupino Vox Angelica, ki se udeležuje festivalov in tekmovanj doma in v tujini in sodeluje s skupinami kot so Prifarski muzikanti, Frajkinclari in ansambel Toneta Rusa. Je predsednica kulturno glasbenega društva Benedictus s sedežem v Benediktu. V letu 2023 je kot že omenjeno uspešno zaključila triletno izobraževanje iz Willemsove glasbene pedagogike v Italiji v Udinah in pridobila diplomo Willems glasbene pedagoginje.

Raznih – bolj in manj priznanih – glasbenih izobraževanj oziroma metod je kar nekaj. Zakaj in kako ste izbrali ravno Willems?

Z Willemsovo pedagogiko sem se spoznala, ko sem pričela poučevati na Zasebni glasbeni šoli Sv. Petra in Pavla na Ptuju. Nevedoč kaj to sploh je, sem z zanimanjem poslušala predavanja takratne ravnateljice Klavdije Zorjan Škorjanec, ki je kot ena izmed prvih diplomiranih Wilemsovih pedagogov na področju Štajerske uvedla tovrstno glasbeno pedagogiko pri nas. Že kmalu so se pričeli kazati izjemni rezultati pri otrocih. Glasbeno so neverjetno hitro napredovali, tudi tisti, pri katerih so bile dispozicije na začetku izjemno skromne. Tako so naši učenci pričeli dosegati visoke rezultate na tekmovanjih - kot majhna glasbena šola z 150 vpisanimi učenci smo na tekmovanjih v šolskem letu 2022/23 dosegli kar 20 zlatih plaket. Za tak uspeh gre zagotovo pripisati zaslugo vsem požrtvovalnim učiteljem in ravnateljici, ki se zaveda, da sloneti na zastarelih, tradicionalnih metodah, ni dobro.

Sama sem se za udeležbo na usposabljanju za Willems glasbeno pedagoginjo odločila pred tremi leti na pobudo ge. Lije Frajnkovič, trenutne ravnateljice Zasebne glasbene šole v samostanu Sv. Petra in Pavla na Ptuju. Po akademski izobrazbi in že skorajda desetletni praksi v glasbenem šolstvu sem vedoželjno požirala nova znanja in spoznanja na glasbenem centru Edgarja Willemsa v Ljubljani, ki ga vodi Mateja Tomac Calligaris, v Sloveniji trenutno edina z didaktično Willems diplomo.

Kaj vas je med izobraževanjem najbolj nadušilo?

Stvari, ki sem jih tam slišala in videla, so mi odprla nova obzorja, misleč, da kaj takega sploh ni mogoče. Petletni otrok brez težav razume ritmične pojave kot so tempo, ritem, delitev dobe, zapoje lestvico na katerem koli začetnem tonu, poje urejeno, čisto. Pozna intervale in jih poje. Tako se je začel moj poglobljeni študij neke nove, glasbene alternative, ki smo jo na Akademiji za glasbo sicer omenjali, a so se didaktiki vse prevečkrat raje ukvarjali z drugimi stvarmi, denimo z zgodovino glasbe.

Nas lahko na kratko podučite, kdo je Wilems sploh bil in na kakšnih temeljih stoji dotična glasbena metoda?

V Belgiji rojeni Edgar Willems (1890 – 1978) je deloval v obdobju, ko so se na področju vzgoje dogajali tektonski premiki. V tem, sicer z dvema svetovnima morijama, prežetim časom, je bil sodobnik Marie Montessori, Rudolfa Steinerja (Walfdorski koncept vzgoje), glasbenih pedagogov Carla Orffa (Orffov instrumentarij) in Zoltana Kodalyja. Glasbeno se je sicer izobrazil pozno, a je nato vse življenje kot profesor na Ženevskem konservatoriju, posvetil glasbi, njeni metodiki, psihologiji otroka, razvijanju posebnega instrumentarija in skladanju pesmic za otroke. Nanj je močno vplivala Dalcrozova filozofija in njegov znameniti stavek »Sit sem glasbe, oropane življenja!«. Tedanje oholo, tradicionalno glasbeno vzgojo, ki je bolj kot na zvočnih pojavih, temeljila na opismenjevanju, je postavil na glavo. Otrok mora glasbene pojave doživeti. Ko je pogosto in že od majhnega, izpostavljen lepi glasbeni govorici (petju staršev, poslušanju koncerta,…), se dogaja impregnacija. Izraz, ki ga Willems zelo pogosto omenja in ga primerja z učenjem maternega jezika. Otrok se nauči jezika, ker ga posluša. Otrok se nauči peti, ker posluša kako drugi pojejo. Je impregniran. Zvočni pojavi se nalagajo v njegov glasbeni spomin. Nekoč so v družinah veliko prepevali, ni bilo dogodka ali praznika, ki bi minil brez pesmi. Danes so otroci prepuščeni glasbenem okusu staršev, ta izbira pa je več ali manj popularna glasba, predvajana preko radijev in TV zaslonov. Tako so oropani širine glasbene govorice v katero sodijo tudi ljudske pesmi – gradniki narodne indentitete, klasična glasba - biser evropske kulture, pa tudi druge zvrsti – glasbe narodov, jazz itd. Ker teh zvrsti ne (s)poznajo, jih tudi kasneje v življenju pogosto ne zanimajo. Spakovanje nad umetniško, klasično glasbo je dober primer tega.

Tako se glasbeni pedagogi v razredu pogosto znajdejo z brundavčki, ki (še) niso zmogli razviti posluha. Kak učitelj bo glasbeno slabše razvitemu učencu dejal, da pač ni za glasbo in naj se raje ukvarja s čim drugim. Kakšna zmota! Tak otrok bo vse življenje oropan doživljanja glasbe, za katero Willems humano poudarja, da je pravica vseh. In da je občutek za glasbo, potencialno navzoč v vsakem človeku. Pedagog 21. stoletja se bo predano posvetil takšnemu učencu in mu skušal pomagati razvijati posluh. Willemsova metoda je za razvoj stabilnega, tudi pri komu absolutnega posluha, izjemno uspešna.

Morda lahko izpostavite tudi konkretne primere, kako njegove »prijeme« vključujete v učne ure?

Willems v svoje učne ure vključuje improvizacijo. Pomembna je, ker je naš naravni instikt naravnan tako, da teži h kreativnosti. Pogosto jo z uradnim šolanjem pričnemo zatirati, saj postane pomembneje nekoga dobro posnemati, kot si kaj novega izmisliti. Koliko otrokom so v preteklosti na glasbenih urah instrumenta prepovedali igrati nekaj »po svoje«? Willems za pouk instrumenta priporoča, da se igra tudi po posluhu (pesmice, ki jih otroci zelo dobro poznajo in jih pojejo že iz glasbene pripravnice oz. še prej), se čim več improvizira in trenira dobro branje not - a vista igro. Pri Nauku o glasbi oz. Solfeggiu priporoča čim več petja. Petje pesmi je srce vsake Willemsove učne urice. Pesem je za otroka najbolj zaokrožena glasbena stvaritev. Vsebuje vse glasbene pojave – ritem, melodijo, harmonijo (spremljava) in še besedilo. Na vsaki urici se jih naj zapoje vsaj 5. Te naj bodo skrbno izbrane in premišljene. Pesmi za intervale, akorde, po zaporednih stopnjah pa tudi tiste za užitek. Kot sodobnik Freuda je Willems natančno preučeval psihologijo otroka in ugotovil, da je potreba po gibanju naravna otrokova potreba. Z gibanjem ob glasbi otroci razvijajo občutek za ritem in naravno začutijo ritmične elemente kot so težka doba, delitev, ugotovijo taktovski način, zraven taktirajo. Gibanje lahko vključimo že na začetku ure, ko poslušamo kakšno skladbo. Nato iz skladbe – iz poslušanja, ki je najbolj pomembna glasbena dejavnost!, razberemo melodijo in jo skušamo peti ob glasbi. Nadalje lahko iz tega preidemo na ozaveščeno petje melodije – s tonskimi imeni (solmizacija in abeceda). Ugotovimo lestvico, improviziramo v tej lestvici itd. Ob tem ne smemo prezreti Willemsove filozofije, ki omenja trojno naravo glasbe in človeka. Ritem – telo (občutek za ritem je močno prisoten v človeku. Je povezan s telesom, je nekaj živega in takšno naj bo njegovo izvajanje). Melodija – čustva (že interval v nas prebudi določeno občutje) ter harmonija – intelekt (poznavanje glasbenega stavka).