zombi 2

Vpis

Aljaž Kramberger: "Načrtovali smo nekaj, s čimer se človeštvo še ni srečalo."

Foto: osebni arhiv Foto: osebni arhiv

Tokrat smo na pogovor ob kavi povabili domačina izr. prof. dr. Aljaža Krambergerja, ki že nekaj let živi in ustvarja na Danskem. Aljaž prihaja iz Lenarta. Po končanem študiju mehatronike na Fakulteti za strojništvo, kjer je diplomiral z diplomskim delom Vodenje sklopa hibridnega pogona je nadaljeval z magistrskim študijem in leta 2013 uspešno zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Vodenje z uporabo meritev možganskih valov. Po končanem magisteriju je bil sprejet za mladega raziskovalca na Institut "Jožef Stefan" v Ljubljani. Ob tem je leta 2018 doktoriral z doktorskim delom Avtonomno učenje robotskih operacij v kontaktu z okolico na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Po zagovoru doktorata je svojo akademsko pot nadaljeval na Univerzi južne Danske (Faculty of Engineering, University of Southern Denmark), kjer je januarja letos napredoval v naziv izrednega profesorja. 

Vsi, ki te poznamo bi rekli vesten, deloven in zagnan, saj si se že kot študent ukvarjal s kartiranjem pridelkov?
Res je, z dr. Mitjo Krajncem sva sodelovala pri uvajanju satelitsko vodenih sistemov za kombajne, ki omogočajo kartiranje količine in kvalitete pridelka med žetvijo. Prav tako sem tudi nekaj časa med študijskimi počitnicami pomagal pri digitalizaciji sistemov za daljinsko ogrevanje v sosednji Avstriji v Beljaku, pri podjetju KELAG Wärme. Namen dela je bil zasnovati digitalni načrt ogrevalnega omrežja za namene nadzora, vodenja in lažjega vzdrževanja. Tehnologije s katerimi sem se srečal takrat so predstavljale povsem novo izkušnjo.

Že naslov tvojega magisterija je zvenel kot znanstvena fantastika, ukvarjal si se z upravljanjem stroja z mislimi?
Drži, ti sistemi so bili takrat še v povojih. V magistrski nalogi sem na enostaven način demonstriral, kako lahko z mislimi vodiš manjšega mobilnega robota.

Vodenje je bilo izvedeno s preprostimi ukazi, kot na primer vozi naprej, vozi desno, vozi levo, kjer sem uporabljati signale, ki so bili merjeni s posebnim senzorskim sistemom v obliki čelade, nameščenim na glavo upravitelja robota. Senzorski sistem je meril zbranost, kar je v robotskem jeziku predstavljala hitrost, če si se močno skoncentriral je robot pospešil vožnjo in obratno.

Si pri tem projektu sodeloval tudi s teto doc. dr. Milico Gregorič Kramberger, dr. med., ki je na Nevrološki kliniki v Ljubljani vodja Centra za kognitivne motnje?
Sva, ampak hitro sem ugotovil, da bo to preraslo v nekaj večjega, tako da sem v sklopu magistrske naloge naredil osnovno študijo. Kasneje med doktorskim študijem se je moj fokus premaknil na druga področja v robotiki, zato to področje raziskav ostane še odprto za prihodnost.

aljaz3

Kakšno delo si opravljal na Institutu »Jožef Stefan« (IJS)?
Delo na Institutu je bilo raznoliko in znanja, ki sem jih pridobil v Mariboru, so bila zelo koristna. Na IJS sem se ukvarjal z robotiko v pravem smislu besede – učenje s pomočjo demonstracije. Človek pokaže to, kar hoče da robot naredi in tako na enostaven način programira robotska opravila. Ta tematika je bila rdeča nit mojega doktorskega dela.

Sledila je selitev na Dansko, kako bi opisal fakulteto na kateri predavaš?
To je peta največja univerza na Danskem, z oddelki razporejenimi po celotni Južni Danski, in eno izmed uspešnejših tehničnih fakultet v državi. Kraljevina Danska je stara demokracija in tudi šolski sistem je nekoliko drugače zastavljen kot v Sloveniji. Na Danskem sem začel delati leta 2018, kot asistent, kasneje kot docent in letos sem napredoval v izrednega profesorja. Napredovanje je trdo delo, saj proces ni trivialen. Najprej se moraš izobraziti za predavatelja, potem te ocenjujejo na podlagi raznih dejavnikov, kot je učenje, objava strokovnih člankov in projektno delo. Moje delo na fakulteti je zelo interdisciplinarno in znanja, ki sem jih prinesel iz Slovenije so zelo dobrodošla in iskana. Naša fakulteta sodeluje z raznimi podjetji in pri povezovanju, ker so strokovnjaki na Danskem zelo specializirani, potrebuješ široko paleto znanj, ki pripomorejo k uspešnosti projekta. Ukvarjam se z zelo raznolikim aspektom del. Od oblikovanja robotskih orodij (prijemal), do večjih robotskih sistemov, saj skušam nadaljevati to, kar sem raziskoval v času mojega doktorskega študija, in sicer razvoj metod, ki bi omogočile uporabo robotov v industrijskem in vsakdanjem okolju. V manjših in srednje velikih podjetjih je avtomatizacija še vedno v povojih. Največjo težavo povzroča programiranje robotov, zato želimo narediti sisteme samoučeče.

Naslednja faza je verjetno pridobitev naziva profesorja?
Sedanji naziv mi daje redno zaposlitev za nedoločen čas. Če želiš na Danskem naziv rednega profesorja, moraš imeti svoj laboratorij in biti vodja skupine ljudi. In ko postaneš profesor se moraš ukvarjati še z birokracijo, s pridobivanjem sredstev in manj s strokovnim delom. Če sem odkrit se mi ne mudi, mogoče čez nekaj let.

Nam zaupaš recept za ta uspeh?
Gre za veliko odrekanja in zahvaliti se moram svoji ženi, ki mi vedno stoji ob strani. Odrekanje je eno, drugo pa dokazovanje. Na Danskem je zelo pomembno, da se dokažeš, da si del skupine, da lahko delaš v nekem okolju, katero je že pognalo korenine. Drugo je, da moraš s svojimi znanji nekaj doprinesti. To je poglavitni razlog zaradi katerega sem dobil to priložnost. Ob prihodu sem dobil ponudbo, da sodelujemo v interdisciplinarni ekipi za svetovno robotsko tekmovanje na Japonskem. Na tekmovanju so sodelovala podjetja iz celega sveta, med drugim tudi Mitsubishi, ekipa Univerze iz Cambridgea v Angliji in druge raziskovalne ustanove.

Izziv je bil, da z robotom sestavimo jermenski pogon, kar je za današnjo stopnjo tehnologije zelo težka naloga in jo v industriji še vedno izvajajo ljudje. Moja naloga v ekipi je bila razvoj robotskih prijemal, s katerimi se lahko na avtomatski način prilagodimo določenemu delu sestava in zagotovimo, da robot izvede nalogo z visoko natančnostjo. Ta tehnologija je pripomogla k naši končni zmagi in predstavljala odskočno desko za moje nadaljnje delo.

Kaj pa stiki s Slovenijo? Ostajaš v stiku s profesorji in ostalimi strokovnjaki iz Slovenije?
Trudim se ohranjati povezanost. Nekaj magistrskih študentov iz Slovenije je v tem času prišlo za en semester ali več. Tudi iz Ljubljane prihajajo doktorski študenti na izmenjavo, prav tako sodelujemo z Institutom na raznih evropskih projektih.

Kako poteka študij na Danskem, je angleščina dovolj?
Tako je, predavanja na drugi stopnji in vse, kar se dogaja na fakulteti v povezavi s tem, je v angleščini. Dodiplomski študiji so mešani - danščina in angleščina. To je odredba s strani Univerze. Največ poučujem na magistrskem študiju, nekaj mentorstva imam na dodiplomskem in poteka tudi v angleščini. Mislim, da kar dobro obvladam nemščino in da ob prihodu na Dansko ne bom imel težav z učenjem danščine, ampak ni bilo tako. Po štirih letih razumem danščino, voditi pogovor v danščini pa ni tako enostavno. Jezik na Danskem ni težava, saj če ti danščina ne gre tekoče, sogovorniki hitro preklopijo na angleščino. Tudi sestanki velikokrat potekajo dvojezično, pogovarjajo se v danščini in ti odgovarjaš v angleščini. Jezikovna izobraženost Dancev, predvsem v angleščini je na zelo visokem nivoju.

Na Danskem ste razvili robota za jemanje brisov v začetku pandemije?
V času covida smo bili s strani ministrstva za izobraževanje danske vlade pozvani, če lahko kako pomagamo v tej krizi. Čez noč smo prijavili projekt – takšen, s katerim se človeštvo še ni srečalo – in sicer razvoj robota za avtomatsko testiranje covidnih bolnikov iz grla. V slabem mesecu dni smo naredili prototip, na katerem se je celotna ekipa uspešno testirala. Ekipo je sestavljalo deset sodelavcev z različnimi znanji, od področja robotskega vida do programiranja in vodenja robotov. Po uspešni predstavitvi smo projekt predali, saj se je ustanovilo podjetje, ki s tem projektom nadaljuje.

Ali je bil robot za testiranje uporabljen v praksi?
Za namene medicine potrebuješ veliko certifikatov in tudi prvič sem se srečali s tem, da mora biti robot sterilen, varen in sposoben početi vsa opravila v nadzorovanem okolju. Podjetje, kateremu je bila tehnologija predana, se je potopilo v birokracijo certificiranja, ki še poteka. So pa instalirali en sistem, s katerim so opravili klinične študije v Univerzitetni bolnišnici v Odense.

aljaz2

Omenil si sodelovanje s podjetji, ali to poteka drugače kot v Sloveniji?
Sistem izobraževanja na fakultetah s tehnološkimi vedami v Sloveniji ni slab. Slovenski študenti se brez problema kosajo z danskimi. Na Danskem imajo študentje pri pisanju diplomskega ali magistrskega dela navezavo s podjetjem. Na ta način študent pridobi potrebna praktična znanja, prav tako pa podjetja poglobijo sodelovanje s fakulteto. Z laboratorijem, kjer sodelujem že od priprave mojega doktorata, večkrat poudarijo pomen sodelovanja med industrijo in akademsko sfero. Za razna sodelovanja v obliki razvojnih projektov je možno pridobiti nepovratna sredstva iz strani Danskih razvojnih agencij, podobno kot v Sloveniji, s tem da imam občutek, da je teh sredstev na Danskem več na razpolago. Prav tako podjetja ponudijo finančna sredstva za razvoj rešitve problema, v nekaterih primerih se iz teh sodelovanj razvijejo konkretne skupine za raziskave in razvoj. Tudi tukaj na Danskem se podjetja soočajo s primanjkljajem visoko izobraženega kadra. Visokotehnološka podjetja s katerimi sodelujemo, kot na primer: Lego, Rockwool, Velux, Universal Robot, Danfoss, itd., naveliko zaposlujejo in vedno je odprtih veliko prostih delovnih mest.

Z ženo sta se preselila na Dansko. Koliko sta razpeta med Slovenijo in Dansko?
Oba z ženo sva zelo povezana z domačimi, prijatelji in sorodniki. Rada se vračava v domovino kolikor se le da. Trenutna situacija v svetu je potovanja malo utežila, ampak so nama informacijske tehnologije omogočile vzdrževanje stikov z domačimi. V prihodnosti si želiva doživeti še kakšno novo izkušnjo, zato nisva omejena samo na eno državo.

Kakšna je razlika med Dansko in Slovenijo, kaj je boljše na Danskem in kaj pogrešata?
Obe državi imata svoje prednosti in slabosti. Največja razlika je ravnina. Živiva na otoku in zelo rada smučava in to je tukaj nemogoče. Na splošno pogrešava naravo, gore itd.

Kaj lahko poveste o mestu v katerem živite in o mobilnosti na Danskem?
S soprogo živiva v rojstnem mestu Hansa Christiana Andersena, imenovanem Odense, ki se nahaja na sredinskem otoku Fyn. Otok je z ene strani povezan s celinskim delom Danske (Jutlandijo), na drugi strani pa z otokom (Sealand), na katrem leži glavno mesto Kopenhagen. Mesto je v zadnjih devetih letih doživelo preporod. V teh dneh dobiva tramvaj, prav tako je mesto z največ kilometri kolesarskih poti. Glavno prevozno sredstvo je kolo in tudi pozimi nam najprej splužijo kolesarke, šele potem ceste. Z vlakom je dobra povezava med mesti, težje je, če se odpraviš na deželo ali obalo potem lahko koristiš kolo ali avtobus. Od najinega doma do obale je 20 minut. Za namene raziskovanja Danske in vračanja v domovino sva si pred kratkim kupila avto. Poletja na Danskem so deževna in povprečna temperatura je 20 stopinj. V zadnjih letih se vidi globalno segrevanje – v poletnem času je od treh tednov do enega meseca poletne vročine, tudi nad 28 stopinj.

V službo se vozite z avtom ali kolesom?
Lepo vreme izkoristim za vožnjo s kolesom, ob slabem vremenu pa izkoristim avtomobil, v prihodnje pa bo kar tramvaj.

Ali je zeleni odnos do narave bolj razvit kot pri nas?
Danska veliko vlaga v zelene tehnologije, energetiko, kmetijstvo, pomorstvo, gradnjo objektov, ter nove načine transporta. Davki so visoki, predvsem na motorna vozila, zato so avtomobili bistveno dražji kot v Sloveniji, prav tako pa uvajajo razne subvencije za elektromobilnost.

Kako pa gledaš na razvoj Slovenskih goric?
Ko se pripeljeva čez mejni prehod Šentilj, rečeva zdaj pa sva doma. Razvoj Slovenskih goric je evidenten in ko prihajam domov, vidim konstanten napredek. Vidi se, da so ljudje tukaj pridni in da se marsikaj dela.

Ko mi kdo govori, da je v Sloveniji vse narobe, vsakemu povem, da je bil premalo v tujini. Kakšno je tvoje mnenje?
Se strinjam. Slovenija je zelo lepa država, ljudje so odprti, to je nekaj kar vidiš, ko si nekaj časa v tujini. Danci so generalno gledano zaprt narod. Ko se odprejo, so zelo gostoljubni in prijazni, ampak rabijo svoj čas. V Sloveniji se to zgodi hitro. So pa dobre in slabe stvari vsepovsod.

Kako pa covid propaganda in anticepilci na Danskem?
Spremljam tako danske, kot slovenske novice, vendar to gibanje na Danskem ni bilo tako močno, kot v Sloveniji. Tudi ukrepov so se Danci lotili drugače, kot v Sloveniji. Omejitve so bile na mestu in zelo jasne, človek je imel občutek, da je varen. Na Danskem so ljudje striktno spoštovali ukrepe, saj je zaupanje v vlado na visokem nivoju. Javno življenje je bilo omejeno kar nekaj časa med epidemijo. Za obisk trgovine ni bilo omejitev, za obisk restavracij in kulturnih ustanov pa je bil potreben PCT, ki so ga brez izjem preverjali pred vrati. Zaradi tega ni nihče zganjal nobenega cirkusa.

Kako pa gledaš na Facebook strokovnjake, so prisotni tudi na Danskem?
Nisem redni uporabnik Facebooka, samo kolikor spremljam so se tudi na Danskem Facebook strokovnjaki povečali in posledično je tudi veliko Fake news-a. Berem novice vsaj na treh različnih straneh, ker edino tako si lahko ustvariš mnenje. Razlika je v tem, da na Danskem mnenje stroke nekaj velja za razliko od Slovenije. Zdravstveni sistem je primerljiv, na Danskem imajo prav tako čakalne vrste. Velika razlika med slovenskim in danskim sistemom je transparentnost. Na Danskem imaš osebno identifikacijsko številko in z njo se lahko prijaviš v vse sisteme od banke, zdravstva do zavarovanja. Prav tako ima s to številko, vsak registrirani prebivalec na Danskem, dostop do podatkov, kot je na primer zdravstvena kartoteka. Tu se pojavi vprašanje digitalizacije, ki so ga Danci pričeli reševati že pred pred 25 leti, zato je med epidemijo bilo mogoče uvesti digitalna covidna potrdila v zelo kratkem času.

Če se vrneva k stroki, kaj boš počel v prihodnosti?
Odpiramo kar nekaj novih raziskovalnih projektov. Najnovejši je s farmacevtskim podjetjem Novo Nordisk, s katerim bomo razvijali napredno avtomatizacijo za montažo inzulinskih dozatorjev, prav tako so na vidiku novi evropski projekti, tako da je kar pestro na tem področju.

Nazadnje urejeno: četrtek, 21 april 2022 08:54