zombi 2

Vpis

Štajerska hiša kulinarike: »Kdo bo delal, ko nas več ne bo?«

Družbenika Sašo Kramberger (levo) in Gregor Brodnjak (desno) (Foto: arhiv podjetja) Družbenika Sašo Kramberger (levo) in Gregor Brodnjak (desno) (Foto: arhiv podjetja)

Štajerska hiša kulinarike je gostinsko podjetje, katerega dobro ime je doseglo že domala vsa slovenska mesta. Četudi so že od leta 2007 kot najemniki stacionirani v »Gočovskem dvorcu« v Gočovi 38a v Občini Sveta Trojica, so s svojim slovesom že davno presegli meje Slovenskih goric, saj s svojim enkratno izvedenim cateringom za poroke, valete, maturantske plese ali zaključne zabave, pa tudi s celotno organizacijo porok, postavljajo nove standarde v gostinstvu.

Povpraševanja vse več, kadrov pa ni

Družbenika Sašo Kramberger in kuhar Gregor Brodnjak trenutno redno zaposlujeta 9 oseb, nekaj jih je zaposlenih tudi preko podjemnih pogodb. Ker je povpraševanja po njihovih storitvah vse več, sta vedno na preži za novimi kadri, a slednjih preprosto ni.

»Že ob oddaji oglasa za zaposlitev kuharja so nas na zavodu opozorili, da kuharjev ali strežnega osebja praktično ni.«

»Glede na potrebe še vedno nimamo dovolj zaposlenih. Lani smo kuharja preko Zavoda za zaposlovanje iskali celo leto. Toda že ob oddaji oglasa za zaposlitev kuharja, pri čemer smo v bistvu navedli minimalne poklicne zahteve, so nas na zavodu opozorili, da kuharjev ali strežnega osebja praktično ni,« nam zaupa Brodnjak.

Vzrokov za to, da smo v nekaj letih gostinske poklice spravili na raven deficitarnosti, je več. Nekaj jih je privabila Avstrija, precej pa se jih je v času korone zaradi onemogočenega dela odločilo za poklicno prekvalifikacijo – in v gostinstvo se niso vrnili. A kot poudarja Kramberger, je problematično zlasti razvrednotenje poklica. Družbenika se strinjata, da se je finančno razvrednotenje poklica predolgo vleklo. Sploh delavci v večjih obratih so bili kronično podplačani, s tem pa so delodajalci naredili škodo še za leta naprej. Posledično sedaj slovenski gostinci nove kadre uvažajo iz Srbije in Črne gore.

18839672_1915440972077903_519330981332510478_o.jpg Ekipa ŠHK (Foto: arhiv podjetja)

Za urjenje v Michelinovi restavraciji pripravljeni delati zastonj

»Pred 15 leti sem preko študentskega servisa za delo preko vikenda iskal pomoč v strežbi in oglasilo se je nekje med 30 do 40 ljudi. Zdaj lahko o tem samo sanjaš, četudi postaviš dobro urno postavko,« razočarano sklene Kramberger, ki za nastalo situacijo krivi tudi družbo in državo, ki za delo sposobnim osebam nudi precejšnjo socialno pomoč. »Nekateri starši svojim otrokom nudijo preveliko potuho in jih ne spodbujajo k tovrstnemu delu. A nekdo bo moral delati. Kdo bo delal, ko nas več ne bo?« Gregor ob tem dodaja, da novinci, zaposleni v Michelinovi restavraciji La Gritta na Sardiniji v času t. i. stažiranja več mesecev niso prejeli niti centa, s čimer so bili sicer predhodno seznanjeni. »Želeli so se učiti in zato so bili pripravljeni delati tudi zastonj,« pojasnjuje Brodnjak, ki je tako 7 mesecev živel zgolj od napitnine.

»Želeli so se učiti in zato so bili pripravljeni delati tudi zastonj.«

Brodnjak_vmesna.jpg Kuhar Gregor Brodnjak z ekipo. (Foto: arhiv podjetja)

Skoraj toliko upokojencev kot študentov

Da bi v svoje vrste privabila mlade, nadebudne kuharje ali delavce v strežbi, sta družabnika vložila svoja sredstva za opremo učilnice za strežbo na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, ki deluje v sklopu Šolskega centra Ptuj. A nekega omembe vrednega odziva ni bilo. Po drugi strani pa jim v skoraj istem številu kot študentje, na pomoč priskočijo upokojenci, ki jim je doma dolgčas in si želijo nadaljnje zaposlitve. »Ti ljudje so vajeni dela in so veliko raje prisotni v delovnem procesu kot da bi sedeli doma,« komentira Kramberger.

V Avstriji domov do enih, v Sloveniji bi se zabavali do jutra

»Smo ekipa 15 ljudi, ki smo svoje delo vzeli kot del življenja. Vseeno pa bi lažje shajali z dodatnim kadrom ... A nekateri se dela prestrašijo, zlasti ker gre za delovnik, ki nekaterim predstavlja prevelik izziv. Navsezadnje smo prisotni na prireditvah, ki se lahko zavlečejo v noč. Avstrijski gostje poroko samovoljno zapustijo do enih zjutraj, slovenski pa nas kvečjemu vprašajo, do katere ure zjutraj lahko ostanejo. Povsem druga mentaliteta,« ob tem v smehu komentira Brodnjak.

»Avstrijski gostje poroko samovoljno zapustijo do enih zjutraj, slovenski pa nas kvečjemu vprašajo, do katere ure zjutraj lahko ostanejo.«

A nočno delo prinaša tudi večje zaslužke, kar morda komu pomeni več od dnevnega delovnika. Kljub zaprtju države in gostinskih storitev so med korono finančno normalno shajali, zahvaljujoč državni pomoči. »Tako smo izgbili "le" enega redno zaposlenega,« pojasnjuje Kramberger.

ŠHK_Titanic.jpg Kulinarična zgodba Titanic (Foto: arhiv podjetja)

Sprejemajo že naročila za 2023

Dela v Štajerski hiši kulinarike je že sedaj ogromno, saj Sašo in Gregor povprečno oddelata kar 300 ur mesečno. Če bi pridobili novo delovno silo, bi si lahko trenutno zaposleni malenkost oddahnili, a zaradi hudega pomanjkanja kadrov nič ne kaže v to smer. Prostega časa ostane bore malo, saj moraš biti v takšnem poklicu vseskozi na voljo. Telefoni neumorno zvonijo, zanimanja za postrežbo in catering na porokah, valetah, maturantskih plesih ali zaključnih zabavah, je ogromno. Trenutno so kapacitete do oktobra povsem zapolnjene, sprejemajo celo že naročila za poroke za 2023.

Ko se pomije zadnja posoda, jih pričaka papirologija

Med mesecem majem in julijem že četrtič načrtujejo postavitev večjega šotora za poroke v bližini ptujskega hotela Primus. Letos imajo na sporedu kar 23 maturantskih plesov po celi Sloveniji. Na posameznem maturantskem plesu je potrebno postreči tudi do 900 oseb, a delo za tovrstno prireditev se konča šele 3 dni pozneje, ko je opran ves jedilni servis, pribor in prti. Ko se postreže zadnjega gosta in umije zadnja posoda minule noči, se prične papirologija in novi dogovori za nadaljnje dogodke. Gregor skrbi za pogovore s strankami, pripravlja ponudbe in skrbi za menije, Sašo pa poskrbi za finančni del.

ŠHK_vmesna.jpg Ekipa pri delu (Foto: arhiv podjetja)

Za nov porcelan in pribor 20.000 evrov

»Nekateri mislijo, da midva zasluživa neko bajno plačo, a realnost je takšna, da sva se recimo v času korone odpovedala delu svojega zaslužka, da sva ga dala zaposlenim. Iskreno, če bi bila za ta vložen čas zaposlena v kakšnem večjem obratu, bi skoraj zagotovo zaslužila več,« nam zaupa Kramberger. Že sama nabava nove opreme namreč terja precejšnje vložke. »Tik pred korono smo nabavili novo opremo za maturantske plese; za porcelan in pribor smo plačali približno 20.000 evrov.«
Ker gre za potrošni material, ki se okruši, razbije, raztrga ali izgubi, bo naslednje leto potrebno vse skupaj znova menjati. Redno je potrebno vzdrževati tudi dva kombija, nabavljati nove prte, prav tako se občasno opravijo večji nakupi dražje opreme, od konvektomata do novega pulta. Rednih stroškov tako gotovo ni malo.

Kljub oviram se ekipa trudi še naprej in vsem naročnikom z brezhibno izvedenim cateringom prinaša neprecenljive spomine na najlepše dogodke njihovega življenja. Od valete, maturantskega plesa, pa vse do poroke.

 

Nazadnje urejeno: četrtek, 14 april 2022 16:33