zombi 2

Vpis

Majhna občina, ki ima skoraj vse, kar imajo veliki

Župan Peter Škrlec. Foto: Franc Bele Župan Peter Škrlec. Foto: Franc Bele

Pogovor z županom ob 16. občinskem prazniku Občina Sv. Jurij v Slovenskih goricah
Občina Sv. Jurij v Slovenskih goricah je postala samostojna občina pred šestnajstimi leti. Čeprav so se nekatere občine prej izločile iz skupne Občine Lenart, župan Peter Škrlec meni, da jim teh osem let, ko predolg o izključitvi ni bil izglasovan, manjka. Župan, ki je svoj mandat nastopil malo po samostojnosti jurovške občine, priznava, da je za napredek in razvoj občine dal od sebe vso energijo, vse znanje in vso moč. Vesel je, da so lahko v tem letu ponovno pripravili prireditve ob 16. občinskem prazniku, ki ljudi združujejo, povezujejo in navdihujejo, kar v preteklih dveh letih zaradi epidemioloških razmer ni bilo mogoče.

Občinski praznik je čas, da pogledamo rezultate za nazaj in cilje za naprej. Kakšni so bili vaši začetki?
Referendum o izločitvi iz skupne občine Lenart je bil leta 1998, ko so se za samostojno pot odločile občine Benedikt, Cerkvenjak in Sveta Ana. Po osmih letih je bil ponovno referendum v takratni krajevni skupnosti Jurovski Dol, ki je bil z veliko večino izglasovan za samostojno občino. Ugotavljamo, da nam tistih osem let nekako manjka, če se primerjamo s temi občinami, ki so šle samostojno pot osem let prej. Menim, da je bila odločitev o samostojni poti in ustanovitvah manjših občin prava, saj je vplivala na enakomernejši razvoj podeželja oziroma celotnega območja naše države. Začetki niso bili enostavni, prihajal sem iz gospodarstva, brez izkušenj na področju javne oziroma lokalne uprave, in kot tak najprej nastopil kot podžupan, nato kot župan. V času novonastale občine je občinska uprava imela zgolj enega zaposlenega, v nadaljevanju se je popolnila in zagrizli smo v delo. Ljudje so v novo občino verjeli in pričakovali spremembe.

Kako ocenjujete županovanje zadnjih treh mandatov, predvsem na področju investicij?
Prva velika investicija sta bila nov vrtec, ki smo ga zgradili pri šoli, in razširitev šole s tremi oddelki (prva triada). Prvotni projekt je vseboval prostore za prvo triado in dva oddelka vrtca, za kar smo ocenili, da je to absolutno premalo, če želimo mlade obdržati v kraju in privabiti druge. Zato je bila predlagana sprememba projekta, kar se je izkazalo za dobro potezo. Potem smo se lotili še nakupa in obnove našega kulturnega doma, ureditve trga, izgradnje centralne čistilne naprave v našem občinskem središču, veliko smo vložili v cestno infrastrukturo (asfaltiranje, saniranje in gramoziranje cest). Če malce pogledamo po območju občine, ugotovimo, da je danes že toliko asfaltiranih cest, da se gramoz uporablja le še za urejanje bankin in manjših slepih ulic. Čeprav se zdi cestna infrastruktura kot neka nedokončana zgodba. Bilo še je veliko manjših projektov, od urejanja športnega igrišča pri osnovni šoli, energetske sanacije starega dela osnovne šole in telovadnice do urejanja nogometnega igrišča, popravili smo obzidje na starem pokopališču in veliko sredstev vložili v obnovo in dograditev mrliške vežice. Veliko truda in dogovarjanj smo vložili tudi v gradnjo optičnega omrežja, čeprav električnega in telefonskega omrežja ne gradi občina, ampak drugi izvajalci. Zaradi razpršenosti in posledično večjih stroškov izvedbe optičnega omrežja interesa za gradnjo s strani podjetij ni bilo. Podobna zgodba je s podjetjem Elektro Maribor, kjer bi želeli električne vode prestaviti v zemljo, a je investicija zaradi prevelikih razdalj običajno predraga. Počasi in z našo vztrajnostjo so nam prisluhnili in napredek je že viden, saj so v svoje terminske plane vnesli naše potrebe in želje. Pristopili smo tudi k projektu RUNE in tako bomo v kratkem pokrili preostala gospodinjstva (z območji tako imenovanih belih lis), ki bi se želela priključiti na optično omrežje. Veliko ljudi je pred leti imelo lastna zajetja vode, a so se tekom let odločili za priključitev na javno vodovodno omrežje. Več ali manj imamo namreč primarne vode speljane tako, da se ima vsak možnost priključiti na javni vodovod.

peter4

Koliko sredstev je bilo porabljenih za investicije v času vašega županovanja? Kako uspešni ste bili pri koriščenju sredstev EU?
Za investicije letno porabimo 1,2–1,5 milijona evrov, seveda je govora o lastnih sredstvih in tistih, ki jih pridobimo na razpisih. Kot sem omenil na začetku, smo šli v samostojno občino osem let kasneje in tako rekoč izgubili okoli 9 milijonov evrov, ki bi jih lahko porabili za razvoj naše občine. Investicijska sredstva smo uspešno pridobili za šolo, vrtec, kulturni dom, trg, čistilno napravo in kanalizacijsko omrežje, cesto od centra Jurovskega Dola do meje z občino Pesnica v Partinju, energetsko sanacijo telovadnice, igrišče pri šoli, je pa bilo še nekaj manjših projektov, ki so bili prav tako sofinancirani.

Ali menite, da boste lahko lokalne skupnosti v novi perspektivi EU izvajale konkretne investicije ali gre le za tako imenovane mehke projekte?
Vse strategije EU, ki so na novo prihajale, so bile manj nagnjene k perspektivam razvoja podeželja (obnova cest, čistilnih naprav itd.). Vse prejšnje vlade so zatrjevale, da pri nas to ni možno. A če pogledamo samo sosednjo Avstrijo, ki je bolj razvita, so lahko sredstva še vedno črpali tudi za te namene. Sklepamo lahko, da s strani vlade ni bilo pravih pogajalcev.
Trenutno aktualen projekt je izgradnja kolesarskih poti po širših Slovenskih goricah. Naletel sem na očitke, kaj nam bodo te poti, saj nimamo toliko kolesarjev. Osebno podpiram to investicijo, saj menim, da gre za varno pot tudi za pešce, invalidske vozičke in mamice z otroškimi vozički ter ne samo za kolesarje. Upam, da bodo v novi finančni perspektivi sofinancirani tudi projekti, ki jih potrebujemo za razvoj občine, predvsem v smeri urejanja komunalne infrastrukture in razvoja turizma.

peter1

Bi lahko dejali, da je »zaostalost« občine v tem primeru prednost?
Naključni obiskovalci, ki pridejo v naše kraje, pa četudi prihajajo iz znanih slovenskih turističnih destinacij, opevajo lepote naše krajine. Dobro bi bilo, da bi tudi sami znali bolj ceniti naravne danosti, ki jih imamo in se nam zdijo samoumevne. Dejstvo je, da je vedno večje zanimanje pri ljudeh, ki si želijo na podeželje, da vidijo, kakšno je bilo življenje nekoč. V naših krajih je tu še veliko možnosti na področju razvoja turizma.

Kakšna je vizija razvoja občine?
Trenutno smo v fazi priprav kar nekaj projektnih dokumentacij, na primer izdeluje se projekt za dograditev vrtca, izdelan je tudi projekt za ureditev komunalne opreme za območje sprejetega občinskega podrobnega prostorskega načrta. Projektantska vrednost za komunalno opremljenost naselja s 25 hišami je 600.000 EUR, za kar pa se bomo prijavili na razpise za sofinanciranje. Precej časa in razgovorov je bilo opravljenih na temo nujnosti pridobitve večje prehrambne trgovine v Jurovskem Dolu.

Zemljišče velikosti 60 arov, ki je v samem centru, naj bi bilo prodano in na tem območju naj bi se zgradil stanovanjsko- poslovni objekt. Tu naj bi svoje prostore našli večja prehrambena trgovina, mogoče zobozdravnik, pošta, občinski prostori in druge manjše poslovne dejavnosti. V sklopu investicije je načrtovanih tudi 26 stanovanj.

Želimo si pridobiti tudi zemljišče, ki bi ga namenili za prireditveni prostor. V centru Jurovskega Dola so še stavbna zemljišča, namenjena za stanovanjsko gradnjo, zato se načrtuje, da bo v nadaljevanju naloga občine tudi izgradnja ceste in komunalne opreme. Tudi če pogledamo zemljišča za parcelo, kjer je nedavno stala Plataisovina, je lastnik izkazal interes za prodajo zemljišč. Če se bodo vse načrtovane gradnje v naslednjih letih dejansko uresničile, so tako večji prostori za namen vzgoje in izobraževanja kot tudi večja trgovina nujni.

Odločitev, da bomo k obstoječemu vrtcu gradili prizidek, je bila sprejeta že v letu 2020, ko smo opravili prve pogovore na to temo. Ob objavi razpisa za sofinanciranje v vrtcih in osnovnih šolah v lanskem letu je bila dokumentacija za dozidavo vrtca pripravljena do te mere, da smo se lahko prijavili. Tako imamo danes s pristojnim ministrstvom sklenjeno pogodbo za sofinanciranje dozidave vrtca v višini 703.000 EUR. Novi prostori bodo delovali kot samostojni vrtec, ki bo tudi povezan z obstoječim objektom. Projekt je zastavljen tako, da je mogoča tudi nadgradnja z dodatnimi oddelki vrtca. Ob skrbi za naše najmlajše pa ne smemo pozabiti tudi na starejše občane naše občine.

Kako boste nagovorili občane na občinskem prazniku?
Nagovora še nimam pripravljenega, a že zbiram misli. Ne bom govoril o tem, kaj je bilo narejenega, saj menim, da se to vidi in da ljudje to vedo. Povedal pa bom, v katero smer bo občina šla v prihodnje. Še zmeraj mora veljati dejstvo, da je občina tukaj za občane, da dela za ljudi in jim pomaga, če je to v njeni pristojnosti oziroma moči. Ob tem so seveda pričakovane neke realne zahteve.

Ali boste letos zadnjič na občinskem prazniku občane nagovorili kot župan?
Na to vprašanje še nimam odgovora. Res je, da je težje biti župan manjše občine kot neke večje. Če si župan male občine, se ljudje obračajo po pomoč ali nasvet k tebi, v večjih občinah je to bolj opredeljeno po službah, ki so zadolžene za določeno področje. V vseh svojih županskih mandatih sem dal od sebe vso energijo, vse znanje in vso moč, kar pa je skozi leta vplivalo na moje zdravje, ker sem človek, ki je v vsem tem času, kolikor se je le dalo, poskušal ugoditi slehernemu občanu. Temeljito bom premislil, je pa vse odvisno tudi od drugih županskih kandidatov, saj želim, da na mesto župana stopi nekdo, ki bo stremel k povezovanju ljudi in ne k razdruževanju, da se bo občina še naprej razvijala in ne stagnirala, da bo ostala v dobri kondiciji. Vse možnosti so še odprte.

peter2Peter Škrlec je leta 2007 še kot podžupan nagovoril občanke in občane ob 1. občinskem praznik

Nazadnje urejeno: nedelja, 10 april 2022 18:57