Veveričke so spet na delu in pripravljajo največjo in najboljšo otroško vikend zabavo daleč naokoli - 4. Veveričkin otroški festival! Odvijal se bo v naravi, na čudovitem ŠRC Polena v Lenartu. Organizatorji so poskrbeli za številne atrakcije, ki bodo od 10. do 22. ure navduševale otroke vseh starosti. Pričakali vas bodo sladki, zabavni in športni kotički. Atraktivna napihljiva igrala, poslikava obraza, bitka z vodnimi baloni, zabava s peno, artisti, čarodeji, akrobati ter gostje presenečenja bodo poskrbeli, da ne bo užival le vaš malček, temveč se bo prebudil tudi otrok v vas samih. Zabeležite si datuma 17. in 18. junij ter se pridružili tej izjemni dogodivščini.

  Na Veveričkini desni stoji Rafko - maskota Zdravstvenega doma Lenart.

Karte za dogodek so že v predprodaji in so na voljo tukaj. Poskrbite, da ne ostanete brez, in jih kupite že danes.

Čakata vas dva dneva nepozabne otroške zabave, smeha in sreče

Organizatorji so poskrbeli za številne atrakcije, ki bodo navdušile otroke – od najmanjših pa do tistih, ki zase trdijo, da to niso več. Med njimi boste našli kar 25 najbolj atraktivnih napihljivih igral in 100 metrov napihljivih poligonov, kjer se bodo otroci lahko preizkusili v različnih spretnostnih izzivih.

Poleg tega bo na voljo tudi poslikava obraza, kjer si bodo otroci lahko izbrali svoj najljubši motiv in se spremenili v čudovite like. Čaka jih tudi prava bitka z vodnimi baloni. Julij bo zagotovo prinesel sonce in visoke temperature, bitka z vodnimi baloni pa bo poskrbela za ohladitev in osvežitev. Za pravo razigranost bo poskrbel še pena party, ki bo otroke zvabil v mehurčkasto zabavo.

Na odru bodo nastopili različni artisti, čarodeji in akrobati, ki bodo navdušili s svojimi spretnostmi ter presenetili obiskovalce. Poleg njih bodo za nepozabne trenutke v otroškem raju, kot je festival poimenoval organizator, poskrbeli še dodatni gostje presenečenja. Veverička tako zagotavlja, da bo poskrbela za izpolnitev otroških sanj vsakega malčka.

V primeru slabega vremena bo prireditev prestavljena na jesen.

Danes, 20. maja, praznujemo že 6. svetovni dan čebel (SDČ), ki so ga leta 2017 razglasili Združeni narodi, na pobudo Republike Slovenije. S tem se je končal dolgotrajni postopek, ki se je pričel leta 2014. Razglasitev še danes pomeni za eno izmed največjih diplomatskih dosežkov v samostojni Sloveniji.

Prvo praznovanje svetovnega dne čebel je bilo organizirano leta 2018 v Žirovnici na Gorenjskem, kjer je bil rojen Anton Janša, največji čebelar, ki se je rodil 20. maja 1734 in po katerem je bil izbran dan za praznovanje svetovnega dne čebel.

Od razglasitve naprej se za praznovanje SDČ odločajo številne organizacije in različna združenja po celem svetu. Nekatere aktivnosti povezane s praznovanjem svetovnega dne čebel koordinira Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano ob sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije.

Na mednarodnem področju praznovanje SDČ spodbuja Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) s sedežem v Rimu, ob sodelovanju z mednarodno čebelarsko organizacijo APIMONDIA.

Glavni namen SDČ ni le praznovanje, ampak tudi ozaveščanje širše javnosti da so:

1. Čebele in ostali opraševalci izredno pomembni!
2. Čebele so v zadnjem obdobju na veliko območjih ogrožene!
3. Kaj moramo kot skupnost in posamezniki narediti v prihodnosti, da bomo čebele ohranili v prihodnje!

Nabor aktivnosti za boljše preživetje čebel:

• Sajenje avtohtonih medovitih rastlin (seznam rastlin je dosegljiv na spletni strani ČZS)
• V okrasne namene (na balkonih in drugih zunanjih prostorih) sejemo, sadimo medovite rastline.
• Ohranjamo travnike z večjo pestrostjo rastlin.
• Setev travnikov z medonosnimi rastlinami.
• Košnja cvetočih rastlin po cvetenju.
• Nakup medu in ostalih čebeljih pridelkov pri najbližjih čebelarjih.
• Moralna podpora čebelarjem.
• Odstop primerne kmetijske lokacije za začasno ali trajno namestitev čebel.
• Zmanjšana uporaba čebelam škodljivih pesticidov.
• Mulčenje cvetočih rastlin v sadovnjakih in vinogradih pred škropljenjem s pesticidi.

Nabor ni dokončen, vseeno pa lahko vsakdo najde ideje kaj lahko naredi za čebele in ostale opraševalce. Ob tem pa moramo še vedeti, da s tem ko pomagamo čebelam pomagamo tudi ostalim organizmom in nenazadnje tudi ljudem. Čebele namreč za dober razvoj in življenje potrebujejo skoraj enake življenjske pogoje kot ljudje. Čist zrak, vodo in zdravo okolje brez onesnaženosti. Takšno okolje pa je tudi bolj zdravo za življenje ljudi.

Bodimo odgovorni, varujmo okolje in tudi sami bomo živeli v boljšem in predvsem bolj zdravem okolju!

Dr. Peter Kozmus
Podpredsednik svetovne čebelarske organizacije Apimondia

Danes, 29. maja, do 21. ure na stojnici v Europarku Maribor poteka zbiranje donacij za stopniščni dvižni stol, namenjen Miheli Bauman iz Jurovskega Dola. 23-letna Mihela živi s cerebralno paralizo, zato potrebuje pripomoček, ki ji bo omogočil lažje in kvalitetnejše življenje. Stopniščni dvižni stol, kateri stane 13.000 evrov, bi ji pomagal premagovati stopnice v njenem domu. Donacije za nakup od januarja zbira preko Društva študentov invalidov Slovenije, manjka ji še 2000 evrov.

Društvo študentov invalidov Slovenije je v sodelovanju z Evroparkom organiziralo stojnico, kjer lahko mimoidoči prispevajo prostovoljne donacije. Stojnica bo odprta do 21. ure, zato je to odlična priložnost za vse dobrotnike, da s svojim prispevkom Miheli olajšajo vsakodnevno živeljenje. Vsak prispevek, pa naj bo majhen ali velik, je izjemno pomemben in bo pripomogel k boljši kakovosti življenja za Mihelo.

Mihela Bauman se je s svojo vztrajnostjo in pozitivno naravnanostjo vedno borila proti oviram, s katerimi se je srečevala. Januarja je za ovtar24 povedala:

»Do moje sobe v zgornjem nadstropju hiše me loči 17 stopnic. Po njih se velikokrat s težavo povzpnem, sploh, kadar sem utrujena ali pa sem zaradi mišičnih krčev v bolečinah. Nakupa dvigala si žal ne morem privoščiti, saj starša nimata visokih plač, sama pa sem zaradi invalidnosti težko zaposljiva.«

Z zbranimi sredstvi bo lahko pridobila pripomoček, ki ji bo omogočil večjo samostojnost ter mobilnost.

Mihela vabi in prosi vse, ki želijo postati del te dobrodelne akcije, da se danes odpravijo v Europark in obiščejo stojnico, kjer lahko prispevajo svoj delež za Mihelino dobrobit. Vsaka donacija je korak bližje k dosegi cilja, prav za vsako posebej pa se Mihela že v naprej iskreno zahvaljuje. Pomagajmo Miheli Bauman zagotoviti stopniščni dvižni stol, ki ji bo omogočil boljše življenje in večjo samostojnost.

Donacije lahko pošljete tudi na račun Nova Ljubljanska banka d.d. SI56 0201 1001 5636 705 s sklicem DVIGALO MIHELA.

Klub Starodobnik Slovenske gorice je v soboto 6. maja za svoje člane organiziral strokovno ekskurzijo s tematiko – ogled muzejev. Polni avtobus članov kluba je v jutranjih urah odpeljal iz Benedikta skozi Lenart do Trojan, kjer so se osvežili s prvo kavico in krofom. Pot so nadaljevali skozi Ljubljano do Tehničnega muzeja Bistra pri Vrhniki. Muzej je osrednja Slovenska ustanova, ki skrbi za ohranjanje tehniške kulturne dediščine.  

Razpoložljivega je bilo premalo časa, da bi si lahko podrobno ogledali v celoti razstavljene zbirke na 6.000 kvadratnih metrih. V nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri so na ogled številne  razstave s področja kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, elektrotehnike, tiskarstva in obdelave kovin. Razstavljeni so redki primerki prestižnih limuzin velike tehnične in zgodovinske vrednosti, prvi ljubljanski tramvaj iz leta 1901, bogata zbirka koles, tiskarski in šivalni stroji, obrat furnirnice in žage na vodni pogon, lokomobila, kovačija, največji kožuh medveda, ki ga je v snežniških gozdovih leta 1972 uplenil nemški lovec, razstava o zgodovini avtomobilizma na Slovenskem in še marsikaj. Sami pravijo, da so pravi naslov za vse, ki v dediščini vidijo znanje za prihodnost.

Po ogledu je bil že čas za malico. Na parkirnem prostoru pred muzejem so pridišale dobrote iz avtobusnega prtljažnika, ter domača kapljica, kar jim je dalo moč za nadaljevanje vožnje proti Ljubljani do Železniškega muzeja. Po drugi svetovni vojni so se dogovorili, da bo za celotno jugoslovansko ozemlje tovrstna dejavnost v Beogradu. Tam je bil nato leta 1950 tudi odprt Železniški muzej Beograd. Slovenski železničarji pa so se odločili za svoj muzej, ki je bil ustanovljen leta 1981. Danes si je moč ogledati v dveh paviljonih zgodovinski razvoj lokomotiv. Najstarejša je parna lokomotiva iz leta1861. Muzejska zbirka obsega preko šestdeset lokomotiv in petdeset vagonov, ter drugih vozil. Predstavljen je prometni urad nekoč in danes, razvoj omrežja, gradnja in vzdrževanje prog, zveze od telegrafa, telefona in teleprinterjev. Prikazan je razvoj signalnovarnostnih naprav, uniform, ki so včasih označevale tudi rang zaposlenega. Seveda pa ni šlo, da se ne bi popeljali s parnim  vlakcem okoli poslopij muzeja, ter tako izkoristili vozno karto, ki jo je prijazna sprevodnica preluknjala, kot v starih dobrih časih.

Pot jih je nato vodila do Brda pri Lukovica, do Čebelarskega centra Slovenije, kjer so se lahko seznanili z zgodovino čebelarstva na Slovenskem, kupili med in ostale čebelje pridelke vrhunske kakovosti. Tukaj se lahko vživite v preteklost z multivizijsko predstavitvijo slovenskega čebelarstva. V Čebelarskem centru Slovenije se še nahaja  čebelarska knjižnica, uredništvo strokovne revije Slovenski čebelar, sedež čebelarske svetovalne službe, opazovalno - napovedovalna služba medenja ter laboratorij za interno kontrolo kakovosti čebeljih pridelkov. V objektu je tudi dejavnost kongresnega in čebelarskega turizma saj nas že v  preddverju centra  pričaka velika maketa kranjske čebele in bogata kulinarika.

Preostala jim je še samo večerja na Trojanah, ter prijetna vožnja domov z novimi spoznanji in dogovorom, za prihodnje srečanje članov Kluba Starodobnik Slovenske gorice, na katero  jih je predsednik Franc Lasbaher že prijazno povabil.

Franc Krivec