zombi 2

Vpis
Napovedujemo:
Marjan Toš

Marjan Toš

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Aliquam eleifend eleifend adipiscing. Quisque purus tellus, volutpat ut luctus eu, egestas quis nibh. In molestie dignissim lacinia.

Website URL: http://www.gavick.com

Markovo reševanje poginjajočega srnjaka

Dolgoletni pripadnik Slovenske vojske Marko Richter, ki ga v zeleni bratovščini poznajo  po imenu Zeleni, je  v prostem času ves zapisan lovu. Rad odide v njegove lovske revirje v Lovski družini Kapla na Kozjaku, kjer pozna do obisti vse skrite lovske kotičke lovišča in divjad. Veliko tudi fotografira in načrtuje razstavo lovskih motivov. Pred dnevi je med službenimi opravki na območju Velike Nedelje našel negibnega starejšega srnjaka, ki je bil komaj še živ in si ni mogel več pomagati. Marku se je žival, ki je hudo trpela in poginjala v mukah, zasmilila, zato je poklical lovce iz LD Velika Nedelja, ki so prišli  na dogovorjeno mesto in poginjajočega srnjaka rešili muk. Zgodba za zgled, kako je treba pomagati trpeči divjadi. Tudi ko je lovec v vojaški uniformi, kot je to storil Marko Richter-Zeleni. Zgodba ima dragoceno sporočilo in to kljub temu, da bodo nekateri nasprotniki lova spet dvignili glas in nas pribili na sramotilni steber – češ, poglejte te lovce, ubili so ubogega srnjaka. ... A resnica je drugačan, neizogibna smrt je bila za srnjaka hudo trpljenje, ki ga ne bi preživel, smo mučil bi se še nekaj ur in na koncu dotrpel.

Lenarški veterni vojne za Slovenijo niso pozabljeni

Veterani zahtevajo odgovorno politiko za prihodnje rodove in  hočejo svobodno in pravično Slovenijo za vse in vsakogar.
Ob dnevu veteranov vojne za Slovenijo je predsednik lenarškega Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) Andrej Kocbek položil venec k spomeniku osamosvojitve v Mestnem parku v Lenartu. Slovesnosti, s katero so hkrati počastili tudi spomin na vse preminule veterane, so se udeležili člani predsedstva lenarškega območnega združenja s praporščakom Marjanom Rebernikom. Ob tej priložnosti  so vnovič poudaruli, daželijo veterani vojne za Slovenijo iz leta 1991 svobodno in pravično Slovenijo za vse in vsakogar.

»Mi, ki počasi odhajamo in smo svojo zgodovinsko dolžnost izpolnili in priborili neodvisnost in suverenost, zahtevamo odgovorno politiko za prihodnje rodove«, je povedal predsednik Andrej Kocbek.

 

Vodstvo lenarške veteranske organizacije je obiskalo tudi grob lani preminulega veterana in aktivnega udeleženca vojne za Slovenijo Venčeslava Čučka na lenarškem pokopališču. Zaradi pandmije se niso mogli udeležiti njegovega pogreba, so se pa zdaj poklonili njegovemu spominu.

Ptujski in ormoški lovci praznujejo

STOLETNICA ORGANIZIRANEGA LOVSTVA NA TRDNIH TEMELJIH IZ LETA 1921 - 15. maja je minilo okroglih sto let od ustanovitve podružnice Slovenskega lovskega društva na Ptuju. Bogato tradicijo organiziranega lovstva na tem območju danes uspešno nadaljuje območna Zveza lovskih družin Ptuj – Ormož, ki jo vodi predsednik dr. Srečko F. Krope. Ta je ob visokem jubileju vsem lovkam in lovcem poslal praznično čestitko. Častni predsednik ZLD Ptuj – Ormož mag. Emilijan Trafela pa je poudaril, da so na stoletnico izredno ponosni in da jim je žal pandemija preprečila izvedbo praznične akademije v slavnostni dvorani ptujskega gradu. »A stoletnica gotovo ne bo šla mimo nas, tega jubileja se bomo spomnili, saj načrtujemo izdajo spominskega zbornika ZLD. Žal je pandemija lani preprečila tudi praznovanje 30-letnice naših rogistov. Upam, da bomo letos vsaj v jeseni oba jubileja dostojno zaznamovali in se s tem zahvalili našim predhodnikom za trde temelje, ki so jih leta 1921 postavili ptujskemu in ormoškemu lovstvu«, je še povedal mag. Trafela.
Ptujsko – ormoška ZLD povezuje 24 Lovskih družin (LD) in je ena od uspešnih območnih lovskih zvez v Sloveniji. Posebno skrb namenjajo strokovnemu izobraževanju in usposabljanju, pa tudi krepitvi lovske etike in lovskega tovarištva. Slednje je v sodobnem času večkrat na preizkušnji. Razvito je tudi lovsko strelstvo, kinologija in lovska kultura. Njihovi rogisti so pravi ambasadorji lovske kulture, ki jo promovirajo širom po Sloveniji in v zamejstvu. Poglavitna naloga lovcev je še vedno ohranitev narave in divjadi, katera je zaradi človekovih posegov v prostor vse bolj ogrožena. To velja še zlasti za malo divjad, za poljske jerebico, fazana in prepelico. Izvajajo številne ukrepe za preprečevanje škod po divjadi (zlasti po divjih prašičih) in seveda odstrele, ki jih določi ZGS v okviru LNU. Eno od zelo občutljivih vprašanj je spoštovanje lovske pravičnosti in etike, ki je prišlo vnovič v ospredje ob nedavnem odstrelu rjavega medveda v haloški LD Žetale. Ob visoki obletnici so ptujski in ormoško lovci ponosni na opravljeno delo in z optimizmom zrejo v prihodnost.

Mag Emilijan Trafela in dr. Srečko F. Krope od leve
Mag. Emilijan Trafela (prvi z leve) in Srečko F. Krope (na sredini): »Na našo zgodovino smo izjemno ponosni« (Foto: Marjan Toš)

O žetalskem medvedu še z drugega zornega kota

V Halozah medvedov ne pomnijo – Prave odgovore bo morala dati stroka – Premislek pred strelom pa bi moral biti res stalnica tega dejanja, saj bomo sicer lovci v javnosti v še slabši luči.
Potem ko je bil v LD Žetale v Halozah ustreljen mlajši, kot kaže 4-letni medved in zdaj okoli tega dogodka potekajo razjasnitve vseh okoliščnin, se porajajo mnoga vprašanja, na katera bodo lahko dali najboljše odgovore strokovnjaki za velike zveri, med katere spada tudi rjavi medved. Kot so povedali predstavniki haloške LD Žetale je res nenavadno, da se je medved znašel v njihovem lovišču, kjer ga tako rekoč nihče ne pomni. A glede na dogajanje v okolju, je medved v iskanju svojega prostora pod soncem očitno zataval tudi v ta del Slovenije in se srečal z lovcem, ki ga je pač ustrelil. Ali v silobranu ali iz strahu, je zdaj vseeno, tudi te okoliščine bodo podrobneje razjasnili pristojni strokovnjaki in uradni organi. Bojda se uplenitelj medveda, zoper katerega se je že začel prekrškovni postopek, na silobran ne bo skliceval in ga pristojna lovska inšekcija tudi ne bi upoštevala. Na družbenih omrežjih lahko prebiramo najrazličnejše komentarje in tudi v vrstah zelene bratovščine je slišati številna ugibanja. Da o razno raznih natolcevanjih ne govorimo.
Srečati medveda na 20 metrov ni šala, a se lahko tudi takšno srečanje dobro konča. Za medveda in človeka in nasploh so že dolga leta znana pravila obnašanja v naravi, kjer prebivajo tudi kosmatinci. Treba jih je upoštevati, še zlasti kar se tiče sprehajanja s štirinožnimi prijatelji. Ti naj bodo vedno na povodcu, ne pa, da prosto tekajo po naravi. Ni dobro hoditi po medvedjih sledeh in še manj puščati ostanke hrane na prostem. Vedno moramo biti razsodni in mirni, sploh če srečamo medvedko z mladiči. Takrat je najbolje obstati in se počasi zadnjično umakniti. Zgodba iz Žetal je sicer drugačna, saj se je lovec v srečanju z medvedom na vsega 20 metrov, očitno znašel v šoku in brez razmisleka sprožil puško. Medved je obležal, lova je bilo konec in zdaj se obetajo posledice. Kakšne bodo, bomo videli, saj bodo morali vsi, ki so v dogodek vpleteni, iz vseh zornih kotov jasno osvetliti nesrečni primer. Da ne omenjamo govoric, ki jih je okoli tega med ljudmi – tudi medlovci – vedno več. Ponavadi je tam, kjer je dim, tudi ogenj, tako da bo končni razplet zgodbe še zanimiv.
Med ljudmi je veliko ugibanj, ali bi lahko bil žetalski medved kosmatinec, ki se je še pred dnevi potepal po Pohorju in Kozjaku ali morebiti medved, ki so ga sledili na območju Slovenskih Konjic oz. Radeč. Ali celo eden od medvedov, ki so jih videli v sosednji Hrvaški. Koliko je v tem resice, bodo morda povedali strokovnjaki, je pa res, da se medved giblje na velike razdalje. V tej zgodbi ne bo odveč omeniti, da je v Sloveniji številčnost rjavega medveda visoka. Strokovnjaki menijo, da jih je okoli 1000 in mlajše živali iščejo svoj prostor ter pri tem zapustijo običajna življenjska območja in odidejo tja, kjer so kmalu na očeh človeka. Medvedi se vse pogosteje pojavljajo na območjih, kjer jih ljudje enostavno niso vajeni. Doslej tragičnih primerov še ni bilo, niso pa izključeni. Kljub nasprotovanju odstrela so poznavalci rjavega medveda prepričani, da je poseganje v populacijo rjavega medveda tudi z odstrelom nujno. Populacija namreč še vedno narašča in bi jo bilo treba zaustaviti, pripominjajo strokovnjaki. Razum torej ne bi škodil, prej »pravljice o dobrih medvedih in hudobnih lovcih«. Sicer pa to bolje od mene vedo strokovnjaki za medvede.
Medvedov se nam ni treba bati, vendar moramo do njih ohraniti pravo mero spoštovanja. Več bomo o medvedu vedeli, manj se ga bomo bali. In tudi številčnost te mogočne zveri bo treba prilagoditi možnostim okolja, v skladu z izkušnjami iz preteklih let, ko smo v Sloveniji znali ustvarjati pogoje za sobivanje med človekom in medvedom. Tega pa nam danes očitno manjka, vključno z uporabo bogatih praktičnih izkušenj, ki jih ima(m)jo pri upravljanju z rjavim medvedom tudi slovenski lovci. Zeleni bratovščini omenjeni dogodek ni ravno v ponos, je pa še ena od mnogih priložnosti, da se vprašamo, kaj nam je storiti, ko smo v precepu. ... Razmislek nam nikoli ne more škoditi, čeprav je v lovski javnosti precej javnega mnenja, da bi podobno kot naš kolega iz LD Žetale ravnal še kdo drug, zato uplenitelja ni treba privezati za sramotilni steber. Tega nihče ne počne, tudi sam s tem komentarjem ne, a mnenja so si vendarle lahko deljena? Toliko notranje demokracije pa v lovski organizaciji še premoremo, mar ne? Če bomo ta prekršek (nekateri menijo, da gre za kaznivo dejanje) na tiho pometli pod preprogo, si bomo v zeleni bratovščini naredili zgolj in samo medvedjo uslugo. Na dolgi rok pa zaradi nje izgubili še tisto malo kredibilnosti in ugleda, ki ju (še) premoremo. Le kaj bi na to porekla lovska nestorja Hribar in Lovrenčič? Sram bi ju bilo, tako kot je tudi mene in še mnoge druge, ki jemljemo lov kot čast in - veliko odgovornost!

Dr. Marjan Toš, lovski mojster

 

Naročite se na RSS
+27
°
C
H: +29°
L: +15°
Lenart v Slov. goricah
Sunday, 27 June
Poglej 7-dnevno napoved
Mon Tue Wed Thu Fri Sat
+33° +34° +32° +26° +19° +24°
+17° +17° +18° +14° +15° +13°

oglas ovtar