Delegacija iz Občine Pesnica se je v Dobrinji poklonila spominu na Iva Štandekerja

Ivo Štandeker je bil novinar in fotograf Mladine, ki se je med desetdnevno vojno za neodvisnost Slovenije uveljavil kot vojni poročevalec. Pozneje je nadaljeval s poročanjem z bojišč na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Leta 1992 je bil med poročanjem o srbskem obleganju Sarajeva v sarajevskem naselju Dobrinja hudo ranjen v eksploziji granate. Hkrati z njim je bila ranjena Jana Schneider, znamenita ameriška fotoreporterka, s katero sta več mesecev preživela v Sarajevu in drugih delih Bosne in Hercegovine. Umrl je nekaj ur pozneje v improvizirani bolnišnici na Palah. Pokopan je bil na pokopališču v Spodnji Kungoti, kasneje so njegove posmrtne ostanke prenesli na mariborsko mestno pokopališče na Pobrežju.
Svoje otroštvo je preživel v Pesnici pri Mariboru in ob 30. letnici spomina na »preklet tisti torek« 16. junija 1992 so se ga spomnili v njegovi rojstni občini. Tako je delegacija iz Občine Pesnica včeraj obiskala Dobrinjo, kjer so se skupaj z veleposlanikom RS v Sarajevu, gospodom Damijanom Sedarjem, predsednico SKD Cankar Sarajevo, gospo Verico Džino, z gospo Mirjano Barbič- voznico, ki je ranjenega Iva želela pripeljati do bolnišnice in bila z njim do samega konca, s predstavniki občine Novi Grad Sarajevo in predstavniki krajevne skupnosti Dobrinja, so se včeraj ob 30-obletnici poklonili Ivu Štandekerju.

»Še preden govorimo o njem kot o junaku, moramo spregovoriti o njem, kot velikem strokovnjaku. Mnogo je bilo napisanega in povedanega o njem, kot o novinarju, posebej poznanem po njegovem pisanju z vojnih področij. Besede namenjamo Ivu Štandekerju, novinarju, raziskovalcu, prevajalcu, piscu ter predvsem izjemno modremu človeku, pronicljivem za človeške stiske.
V svojih 30 letih življenja mu je uspelo zapolniti lastno bibliografijo, kot mnogim novinarjem, prevajalcem ali avtorjem nikoli ne uspe. Med psihologi je še posebej znan in cenjen po prevodih Freuda, med sociologi po prevodih Habermasa. Ne vem, če se dovolj zavedamo njegovega velikega znanstvenega doprinosa.
Med njegovo biliografijo je knjižnični fond kar 142 enot, 41 književnih izdelkov ter 42 del, da ne omenjamo fotografij, ki so nenadomestljiva spremljevalka vsakega poročevalca. Verjetno bi jih v tuji literaturi našli še nešteto. Prispevkov z vojnih področij pa je več kot 20. Njegovi prevodi, dela in članki pomenijo neizmerno nacionalno bogastvo. Ukvarjal se je s stripom, zemljevidi ter pisal o filmu.
Vse zgoraj našteto nam pove veliko o njegovi vsestranskosti in angažiranosti. Zavedal se je, da so informacije in deljenje informacij ključnega pomena. In ni zaman misel, da je veliko ljudi vojno v obleganem Sarajevu preživelo tudi zaradi pogumnih ljudi, kot je Ivo Štandeker, ki so novice o vojni v BIH pošiljali v svet, čeprav so s tem tvegali svoja življenja.
Ljudje pozabimo veliko, nikoli pa ne smemo pozabiti grozot, ki jih je sposoben človek storiti sočloveku. In prav dan, kot je današnji je najboljši opomnik, kako se zgodovina ne sme nikoli ponoviti.
S tem dogodkom izražamo spoštovanje tako do Iva, njegove družine, njegove dela in nenazadnje do kraja, kjer je živel.
Tudi v Sloveniji je bil posthumno odlikovan s častnim znakom svobode Republike Slovenije.
Naj se za konec vrnemo k Ivu Štandekerju v takrat oblegano Sarajevo. Kot je bilo zapisano v črni Mladini: »Neštetokrat naj bo preklet tisti torek«. In to prav v dneh, ko je Ivo v vsej vojni noriji večkrat izjavil: »Spremlja me divja sreča…«
Vsi vemo, kako se je končalo. In kot je napisala Medina Delalić: »Težko bomo kdajkoli izvedeli, kje in kdaj je Ivo umrl….. ob 22.00 ali kasneje. To niti ni več važno.«
Še enkrat, poklon Ivu Štandekerju in vsemu, kar je naredil za človeka, človečnost in zgodovino ter prihodnost,« je o spominu na Iva Štandekerja zapisal župan Občine Pesnica mag. Gregor Žmak.